SffQBQDHB SL09ENI3BVICTOR MARTINEZ 50

Buenos Aires

Registro Nacional de la PropiedadIntelectual N? 260254

Año (Leto) VI.

" E S L o V E N 1A LIBRE"

GUSIIO SIOVEHCEV V JUIHI AMERIKI

Buenos Aires, 1. septembra (septiembre) 1948 ^

op'icóW SAjO O

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA

Concesión N9 3824

No. (Stev.) 17.

Pozno pa vendar PARA PODER TRABAJARPred sedn\imi leti v tem casu smo si

bili Slovenci ze povsem na jasnem, kak-sna zvezda, je vzsla na Vzhodu, pa nibilo zato treba biti modrijan. Potemsta prisli dve okupaciji in se tretji re-

Tolucionar — iz zacel se je pr: ñas „Ples

V maskah", pod katerimi pa je Slovenecza cuda jasno in z neverjetno inteli-geneo takoj odkril pravo lice, med tem,ko je ves svet obcudoval „maske" injim z nerazumljivo naivnostjo verj.el dozadnjega. Toda zaradi te neinteligentnein frivolne naivnosti zapadnega svetasmo Slovenci zrtvovali deset in desettisoce mrtvih in ceprav smo bili zma-govalci nad komunisti vse do konca

vojske in smo hranili Slovenijo ocisce-

no zahodni sferi, smo vendar po krivdizapadnega sveta plaeali svoj najvecjidavek kratkovidnosti zapadnjakov z Ve-trinjem in pretrpeli svojo najvecjo sko-

do na dobrem iraenu, ki so nam ga za-

menjali za psovko „izdajalec" in z nami"kot takim postopali, vsa ta leta begun-stva. Nasa tragicna usoda je bila pasamo ta, da smo bili — po zasJugi svo-je inteligeTitnosti in voditeljev — vsajsedem let pred casom; da smo bili na-predni, ko je zapadni svet se stal vsenci mracnjastva, da smo v prvi linijibranili politicno demokracijo v zmedisamih totalitarizmov, ter da smo v po-

polni jasnosti — najvec po zaslugi na-sega ákofa — spoznali, da se je trebaodlociti vsem in prav vsem za krscan-stvo ali brezbostvo, za Kristusovo aliSatanovo fronte, kakor je rekel pokojniJeglic ze pred desetimi leti.

Zdaj prihaja zahodni svet za nami in ^stoji prav tam in v prav takem zadrza-nju, kakor smo stali mi pred sedmimileti. Pozno sicer in pocasi, pa je le pri-sel tja — po sili razmer. Padle so „ma-ske" in ta svet se je po bucnem pred-pustu znasel pod smebom posastnegalica — hunskega azijata. Ko je Zahodrazpustil vso svojo vojsko in odstopilrse svoje pravice „vzhodnemu zavezni-ku", se je znasel v prvi liniji pred za-"veznikovo zavojevalnostjo. Zdaj stoji zlicem V Uce pred najvecjim sovraznikomzahodne demokracije in krscanstva inze gleda, kako bi se ga ubranil. In komu bo slo za zivljenje, vemo, da ne boizbiral sredstev. Zdaj je ze tañí, ko tudínaso barbo ze gleda v drugacni lucí, da,ko jo ze razumeva.

Papez je od vsega pocetka razume-val .apokalipticni boj v svetu in je vzadnjem casu odlocno pribil, da grezdaj boj za krscanstvo ali proti njemu,ter glasno poudaril navavnost dolzftost

katolicanov, udeleziti se poUticnega ho

ja, ko gre za to odloébo za dolge ve-kove niorda. Ali ni tako in nic drugacegovoril tudi nal skof dr. Rozman? Kajje drugega ucil vso tezko dobo okupa-cije? Pred nekaj leti je bil obsojen od„ljudske v'olje" najhiijsih diktatorjev kot„izdajalec", zastrazen od Anglezev kot„vojni zlocinec", vsak hip na tem, daga kot takega vrnejo v muke in smrt— toda ostal je in je se sedaj íjubíj'an-ski skof. Zdaj ga je kardinal Strích po-vabil V Ameriko, kamor' je prispeí z le-

talom, in ko je vstopal v Clevelandu vslovensko cerkev, so mu pritrkavali. O,kako lele bi mu pritrkavali, ko bi stopilV Slovenijo! Tudi tisti, ki so mu vcasihcerkve minirali, kakor zdaj skusajo mi-nirati samo papezevo cerkev sv. Petra,kakor so pisali te dni listi. Prva linijaboja je zdaj ze v Rimú, kjer se ponav-Ija nasa zgodba v prav taksni obliki. Pasaj se ne more drugace. Cerkev imapovsod iste sovraznike. Skof dobiva pri-znanje Njenega — junaka in mucenikatudi na Zahodu. In nasa borba za kr

scanstvo dobiva muceniski — ne vec

„izdajalski" sij!In nasa borba za demokracijo je do-

bila priznanje od iste Amerike po be-sedah samega predsednika Zedinjenih

drzav Trumana, ki je ob podpisu zako-

na za vselitev 200.000 beguncev javnopovedal, da so ti begunci „zrtve borbeza demokracijo v domovini". Da, mi' po-stajamo trpeci demokrati tudi v zahod-

nem svetu, v tistem, ki je vrnil cvetnasega begunstva, naso narodno vojskototalitarizmu v zrelo in smrt.' Da smo

bili njihovi resnícni zavezniki, spozna-

vajo lele sedaj v Ameríki, kjer odkri-vajo komunisticno mrezo, v katero jebil zapleten ze Roosevelt, da ni mogelvideti jasno stvari krog sebe; in tisti,

ki so mu bili med vojno svetovalci v

nasih zadevah, so zdaj proglaseni zaamerikanske sovraznike, kot n. p.r Ada-mic, kot predsednik SANS-a. Stvari seobracajo, nebo jasni.Tudi V Angliji, kjer je ze Churchill

priznal svojo veliko zmoto glede Tita,

Hasta ahora algunos millares derefugiados anticomunistas eslovenos llegaron ya a este noble país— Argentina. Muchos millares deestos esperan todavía en Europapara poder salir hacia Argentina;esperan hallar aquí la paz y libertad Y especialmente la posibilidaddel trabajo.Los eslov& nos siempre valieron

mucho como trabajadores honradosy fieles. Sus trabajos fueron considerados y apreciados; nunca se pudo oír que los eslovenos evitan eltrabajo o que ponen condicionesimposibles.Los anticomunistas eslovenos dejaron su país porque no creyeron en

je zdaj V laburisticni zbornici rekel dr-

zavui podtajnik Mayhew, da „bi bil na-

ravnost absurd, ce bi se vracali v Ju-

goslavijo Ijudi, ki jih zahteva Tito. Prisli smo do trenutka, da se merejo stvari

te vrste koncati". Zdaj je za absui-d

spoznano to, kar so ukrenili tako brez-skrbno s slovensko narodno vojsko leta

1945., ko so vrnili 12.000 Ijudi, mladihgorecih demokratov, v smrt. To je stra-sen greh. Za absurd biti kriv smrti vcc-

jega procenta Sloveneev, kakor pa gaje izgubila v vsej vojni vsa Anglija!Zdaj to ze indirektno priznava. Kdajbo priznala javno in jim vrnila cast inglavo ?

Oci se odpirajo in duh ñas ze razumeva: pozno sicer, pa vendar...

Proslava spomina Gen. San MartinaDne 17. avg-usta letos je potek-

la 98. obletnica, odkar je generalSan Martín zatisnil svoje oci v iz-gnanstvu v Boulogne sur Mer. VsaArgentina je ta dan najslovesnejeproslavila.

• V prestolnlci so se zaceie prosla-ve ob 8. uri zjutraj, ko je poveljnikposadke v El Palomarju polozilvence pred spomenik generala-os-vohoditelja na trgu San Martín.Takoj nato je pred spomenik stopi-Ja castna straza grenadírske kon-

_jenice, ki je ostala pred spomeni-kom do 18. ure popoldne. Db 9.30so prisle pred spomenik zastopnicezenskili rezervnih organizacij, kiso tudi polozile vence. Ob pol 11.uri so prisli zastopniki profesorjevin uradniskih'Organizacij, ki so tudi poloziK vence.

Glavna spominska slovesnost pase je dejansko pricela ob 14. uripopoldne in sicer na Plaza de Mayo.Trg SO napolníli zastopniki vojske,uradov in solskih zavodov. Ob 14.30je prisel na trg predsednik repub-like general Juan D. Péron s svojo soprogo. V spremstvu clanovviade in zastopnikov díplomatske-ga zbora se je general Perón pedaltakoj V katedralo, kjer je polozil

vence pred mavzolej generala SanMartina in na grob Neznanega vo-jaka psvobodilnih bojev. Po cerk--venih obredih se je general Pe-ron vrnil na castno tribuno predkatedralo, kjer se je zacela uradnaproslava. Tocno ob 15.10, to je oburi, ko je general San Martín umrl,so zacelí zvonití zvonovi Cabildain topovi so oddali castne strele.General Perón je nato pozval vseArgentíncc k enomínutnemu mol-ku; nad trgom pa so krozila letala,mestna godba pa je igrala narod-nó himno. Mesanl zbor je nato zape! pesem "El Libertador" in na-zadnje je godba zaigrala konícníco"Neznanega junaka".

Zvecer je bila bakijada, katerese je udelezilo nad 8000 dijákov izvseh sol V prestolnici. Ob 21.30 staprisla na Plaza de Mayo generalPerón in njegova soproga. Z mi-nistri in clani parlamenta se je general Perón podal na castno tribuno, nakar mu je neki dijak izro-cil bakljo, ki jo je general Perónprizgal ob voíívní svetilki na ka-tedraní. S to bakljo so nato zazgalivse baklje dijakov v sprevodu.Sprevod se je nato s prizganimibakljami zacel pnmikati skozi Fió

las promesas del comunismo quedijo que él asegura a todos el trabajo y sueldos justos. También nodieron ninguna fe en las palabrasdel comunismo cuando él habló de

la "democracia".

Todos los obreros eslovenos queya hallaron el trobajo en la Argentina pueden cada día más apreciarlos derechos de los trabajadores yla justicia social que rige la vida argentina. Con su trabajo los obreroseslovenos — y trcá^ajan ya en laindustria, agricultura y comercio argentino — quieren demostrar suscapacidades y su agradecimiento ala noble Argentina que les permitió crear una nueva vida.

Komunisti med sebojV Beogradu so 18. avgusta obja-

vili uradno porocilo, da je bil 12.avgusta pri poskusu pobega iz Ju-goslavije v Romunijo na jugo-slpv.-romunski meji iistreljen sefgeneralstaba general Arsa Jova-novie. Z njim sta bila se generalBranko Petrisevic in polkovnikVlado Dapcevic, mlajsi brat PekaDapceviea. Dapcevicu se je posre-rilo pobegnlti, Petrisevica so paujeli.Po casopisnih porocilih je umoi*

Arse Jovanovica dvignil malo za-veso, da sedaj druzinski spor medkomunisti dobiva jasnejse obrise.Tako pravijo, da je bila priprav-Ijena obsirna vojaska zarota protiTitu in njegovim iiajozjim sode-lavcem in da je bila v zádnjemtrenutku odkrita. Ozna se je se-veda takoj vrgla na délo ter je sedaj ze na tisoce Titu, Rankovicu iaKardelju nezanesljivih Ijudi spra-vila v zapore. Vodja zarote, da jebil Rankovie.

Komunistickni tisk v vzhodno-evi'opskih drzavah je zaradi umoraJovanovica zacel silovito napadatiTita in njegov rezim v Jugoslaviji.Zanimivo je, da komunisti komu-nistu, kakr.sen je Tito, Rankoviein Kardelj ocitajo, da je uvedel vJugoslaviji rezim nasilja.

rido na trg San Martín in sicer sosli na celu sprevocla predsednik re-publike general Perón, vsi clanivlade in parlamentarci, nato pasoiska miadina. Sprevod je priselna trg San Martín od 22.50. Ogrom-na mnozica Ijudi je bila ze tam. Kose jo ves .sprevod zlil na trg; je general Perón nagovoril mladino inji orisal svetli lik generala SanMartina — osvoboditelja.Tudi V nastranjosti dezele so

povsod proslavili spomin generalaSan Martina najsloveneje.

Poraviiajte^uaroauino

eiiiiprcj!

Stran 2, SVOBODNA SLOVENIJAétev. 17.

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI BREZ raZc i scenjaPrraident republike general Jiian D.

Perón je govoril delavcem o gospodar-skem polozaju Ai'gentine. V svojem go-voru je povedal, da je lAPI letos za-sluzil ze cistih dve miljardi pesov. (lAPIje drzavni zavod za uvozno in izvoznotrgovino.) Ti dve miljardi boste sl.uziliza fonde, ki omogocajo, da merejo pre-bivalci kupovati kruh po 42 centavosovkg, sladkor po 44 in olje po 84 centavosov. Gospodarska poHtika vlade gre vto smer, da doseze, da sluzi kapital go-spodarstvu. Vprasanje dolarjev se za Argentino sploh ne postavija; z dolarji sohotel! inozemski ki'ogi Ib pi*epreciti, dabi so Argentina gospodarsko osamosvo-jíla. Ce je pomanjkanje zunanjih valut,tedaj je tega kriva Anglija, ki ne more menjavati funta v dolarje. Tuje dr-zave bodo morale izvoz iz Argentine pla-cevati V dolarjih in ce Argentina ne boimala dolarjev, tedaj pac zunaj ne boknpovala. Danés je Argentina ,v dobifalagostanja; pod prejsnjimi vladami jeArgentina dolgovala inozemstvu 12 ml-Ijard pesov, danés pa nima prav nobe-nih dolgov in vse javne napravo so vvokah drzave. Vse to pa déla viada zla-sti zato, da zasciti delavca pred izrab-Ijanjem. Toda cen ni mogoce znizevati,ker so cene odvisne od svetovnega trga.

Ce gredo cene kvisku, gredo pa t?jdimezde kvisku. Inflacija je res v izva-janju,, toda to ni inflacija obubozanja,ampak inflacija bogastva. Kadar bo paproizvodnja narastla, bodo pa cene spetsle navzdol.

Gospodarska delegacija iz Belgije sepride pogajat z argentinsko vlado zaureditev trgovinskih zvez med obemadrzavama.

Kongres je sprejel predlog peronistic-ke vecine v parlamentu, da se spremeniustava. Predlog napoveduje volitve zaustavodajno skupscino.Namescenci v trgovinah in prodajal-

nah so stavkali zlasti v raznih mestih

v provincijah. Ponekod so bile trgovine

vec dni zaprte. Osebje zahteva iste place kakor so bile uveljavljene v BuenosAirestM,

Volitve dne 5. decembra. Kakor po-rocajo listi, bodo volitve v ustavodajno

skupscino,. ki naj sprejme spremembeza argentinsko ustavo, dne 5. decembra.

Novi predpisi za promet na vlakihse zelo sti'ogo izvajajo. Zato je obcutno

poskocilo délo blagajn na raznih posta-jah. Docini je poprej bilo na nedeljo vvseh postajah v Buenos Airesu prodanihoki'og 30.000 vozovnic, jih je bilo prvonedeljo po uvedbi strozjega rezima prodanih 220.000.

V pristaniácu je v dneh 21., 22. in 23.avgvasta bila tako gosta megla, da pai*-niki niso mogli prihajati v luko. 2e dol-go visto let niso imeli toliksne megle,ki bi ustavila vso plovbo.

V nekaj vrstieahIz Prage porocajo, da bodo drzave

vzhodnega bloga zacele izvajati gospo-darski pritisk na Jugoslavijo. Cehoslo-vaska je s takimi sankeijami ze price-la ter je uvedla tako strogo nadzorstvonad blagom, ki naj bi se izvazalo v .Tu-'goslavijo, da bo dejansko izvoz ceho-slovaskih industrijskih proizvodov, ki jihJugoslavija najbolj potrebuje, dejanskopopolnoma onemogocen.Romunija in Albanijn sta sklenili íjs-

taviti izvoz petroleja v Jugoslavijo. Via

da V Beogradu ga je zato morala kupiti10,000.000 ton pri Anglo-iranski petro-lejski druzbi.

Filip Jessup, zastopnik USA v VS, jena seji tega odbora ostro napadel Jugoslavijo, ees, da-je postavila „zelézno za-veso" pred sam Trst in da hoce svo-bodno tizaSko ozemlje prikljuciti Jugo-

slaviji. Beogradski vladi tudi ocita, danoce podati nobenega porocila o upravisvojega déla Sto-ja, na katerem je vzpo-stavila tak rezim, kakrsen je sedaj vJugoslaviji. Koncno je ponovil predlog3 zahodnih velesil, naj bi Trst kar iz-rocili Italiji. V pravtako ostrem tonaje napadel Jugoslavijo tudi brit. delc-gat Sir Cadogan, ki je trdil, da je tr-zasko ozemlje pod Jugoslavijo policijskadrzava. Napadel je tudi sedanji sistemvladavine v Jugoslaviji.

Bernard Samuel, zupan v Filadelfiji,je povabil na uraden obisk soprogopredsednika argentinske republike gospoEvo Duarte de Perón.Po Severni Italiji je 9. avgusta div-

jalo silno neurje, ki ga je spremljal ta-di mocan orkan. Tri osebe so bile ubite,nad 50 pa ranjenih. Skoda je velika.

Na brltansko podrocje v Nemciji jev zadnjem casa zbezalo 500 sovjetskihvojakov. Tako poroca agencija D. P. D.,ki ima tudi obvestilo, da so zaradi ta-kih pobegov sov. vojakov sov. vojaskeoblasti zelo pojacule obmejne straze.

Sovjetske oblasti so v svoji zoni vNemciji aretii-ale 38 clanov odpomiske-ga gdbanja „Svobodna Nemcija", ki zel) mesecev déla velike preglavice sov.vojaski upravi, V tem gibanju se po-

sebno udejstvujejo biv. nemski vojniujetniki v Rusiji. Nedavno so Sovjeti

ze obsodili 21 clanov tega gibanja natezke zapóme kazni. Ocitali so jim vsepoíno sabotaznih dejanj.

General T. Airey, brit. predstavnik vanglo-ameriski upravi STO-ja, je izja-vil, da se sedanje podrocje STO-ja v

takem stanju in polozaja, kakor je danés, gospodarsko ne more drzati.

Iz Prage porocajo, da se je 9 clanovTitovega veleposlanistva izreklo protiTitu in za kominform.

V Londonu so objavili, da bodo 3. sep-tembra priceli nad Anglijo skupni ame-risko-angleski letalski manevri, pri ka-terih bodo sodelovale vse vrste letal

obeh drzav, vkljucno ameriske veletr-djave in vse protiletalske obrambe.

Brit. marsal Montgomery je v Black-poolu izjavil, da se mora Britanija pri-pi-avljati za pozemeljske boje profci so-vrazniku, ki bi se izkrcal v morebitni

bodoci vojni. Pozval je mladino, naj seprostovoljno javi za vojasko sluzbo. Zasedanji mir je dejal, da je bolj premivje,*kakor pa mir.

Cehoslovaski skofje so imeli so.stanok,na katerem so suspendirali dva kat. du-hovnika, ki zavzemata v sed. komnni-sticnem rezimu visje polozaje. Svojsklep so vernikom sporocili s posehniinpastirskim pismom.

Ameriska mornarica ima v Sredozem-Ija velike vaje.

Italijanska vojska je imela pred dne-vi prve povojne vaje, ki so bile v vec-jem obsegu v Severni Italiji.V Plovdivu so usmrtili 7 Ijudi. Obto-

zili so jih, da so pripravljali sabotaze"proti sed. rezimu.

Moskovska „Pravda" je objavila ,13.avgusta clanek, v katei-em je istvo ñapadla vec sovjetskih znanstvenikov, ees,da niso z zadostno odiocnostjo pobijali„reakcionarnih in burzujskih tendenc vbiologiji".

Peruanska viada je sklenila ibnovitidiplomatske stike s Frankovo Spanijo.Juzno-ameriska rcpublika UrMguay bo

V najkrajáem casu prekinila diplomatskeodnose s Sovjetsko Rusijo.

..Montag Echo", dnevnik nemSkih ü-beralnih demokratov, je pred dnevi ob-javil porocilo, da je Andrej ViSinski

• osebno odredil cistko v nem. kom. vr-stah. Visinski se je nedavno tajno nudil

. Ob casu, ko to pisemo, se vedno niprislo do zakljackov razgovorov v Mos-kvi med Molotovom in veleposlanikiAmerike, Anglije in Francije o tem,kako nadaljevati razgovore za ureditevzadev v Nemciji in zlasti v Berlinu, kjertakozvana „mrzla vojna" med Sovjeti inzahodnim'i zavezniki se narasca. V Mos-kvi je bilo dosedaj ze sest konferene, kiso si sledile po tri ali átiridnevnem pre-sledku. V Berlinu pa se blokada se ninic olajsala; sovjetska policija celo vdi-ra v anglesko zono mesta in na Pots-damer trgu lovi Nemce, ki se predaja-jo „crni borzi"; pri tem pa aretira tudi

kakega Angleza ali Amerikanca in gaodpelje na zaslisanje. ^

Stiska V Berlinu narasca, v Moskvipa se ni bilo povedano, kaj bi sovjetiradi za placilo, da bi v Nemciji popu-stili. Listi pisejo, da bi sovjeti zeleli,da bi zahodni zavezniki v Berlinu priz-nali .samo od njih izdano valuto, da bi

pripastili sovjetskega delegata v kon-

trolc Porurja in da bi bila ustanovitev

vlade za zahodno Nemcijo ukinjena. To

da vse to se le domneve listov.

Med tem pa obe strani izrabljata vsa-

ko zadevo zato, da ne bi dopustili, dabi kdo imel vtis, da ena stranka drugi

vprid kapitulira. Ko so bila pogajanjaV Moskvi najbolj napeta, so v Ameriki

imeli senzacionalna razkritja o delova-

nju sovjetskih vohunov in o tem, kakosovjetski diplomatski zastopniki pose-

gajo V delovanje ameriskih upravnih or-ganov. Tako je sovjetski generalni kon-zul v New Yorku Lomakin „uplenir' nu-sko uciteljico Kosenkino in jo zaprl rprostore konzulata, da bi je nasilno cd-peljal nazaj v Rusijo. Toda Kosenkinaje raje skocila skozi okno tretjega nad-stropja, samo da se je resila vmitve rdezelo suzenjstva. Listi so o tem obse-zno pisali in pisali so o tem, da se drugiraski ucitelj Samarin noce nazaj in daje zaprosil za zascito ameriske polieije.Ameriske oblasti so zas5ito vsem odo-brile, sovjetski generalni konzul Lomakin pa mora USA zapustiti in to na od-redbo ameriske vlade.

Dne 1. avg.usta pa se je v Beogradu

zacela konferenca donavskih drzav, kjerje bilo treba sprejeti novo pogodbo o

plovbi na Donavi. Tam pa je Visinski

na racun zahodnih zavezníkov izrekel

mnogo pikrih besed — vcasih se je toV navadnem svetu rekJo, da je kdo pravgrdo na vse strani zmerjal — in je do-segel, da je büa s sodelovanjem vsebvzhodnib drzav sprejeta nova pogodbao Donavi kot mednarodni reki, ki dolo-ca, da nimajo v kontrolni komisiji le

plovbe zahodne drzave nicesar iskati. Vtej zadevi zahodni zavezniki niso imeli

zaenkrat nobenega protiukrepa kot to,da je avstrijska viada sklenila, da 1«

nove pogodbe ne bo priznala in tudi ne

odobrila. Torej bi Donava nehala kotmednaredna reka tam, kjer se konéuje„zelezni zastor".

v Berlinu in je imel vrsto sestankov z

Rakosovskim. Pravtako je narociJ, damora takoj prenehatí sodelovanje komu-nistov z nekomunisticními strankami.

Winston Churchil je prispel na oddihv Francijo, kjer bo dokoncal svoje spo-mine, ki bodo 1. septembra zaceli izba-jati V „New York Timesu" in reviji „Li-fe".

V Londonu so 14^ avgrjsta slovesnozakljucili 14. svetovno olimpiado. 15.olimpiada bo leta 1925. na Finskem.

Viada USA je odobrila posiljko tezkihbombnikov grski vladi, da bi lahko cim-prej unicila kom. uporniske oddelke, kisedaj beze v Albanijo, na drugi stranipa V notianjosti Grcije vstajajo novi in

delajo nove preglavice grskim vladnimcetam.

Francoska viada je povabila vlade zahodnih evropskih drzav na ustanovitevevropskega parlamenta.

"V Koelnu so slovesno proslavili 700

letnico zgradltve velicastne katedrale.Navzocih je bilo velike cerkvenib dosto-

janstvenikov na celu s papeskim dele-gatom kardinalom Clemente Micaro.

Madzarski primas dr. Mindszenty naslávnost ni mogel priti, ker mu sed, kom.vla.da ni dala dovoljenja za potovanje.Brit. kardinal Bernard Griffin je naslavnosti imel govor, v katerem je meddriigim poudarjal, da je katoliska veraediha sila, ki lahko resi Evropo.

Slovenci v ArgenliniBUENOS AIRES

Poroka. V cerkvi sv. Julije sta se napraznik Marijinega Vnebovzetja porocila g. Ludvik Hren in grc. Stefka Cuk.Cestitamo.

Najmlajsi Slovenci v Argentini. Vdruzini Vojteha in Ane-Marije Kos sodobili 31. julija sinpka-prvorojenca, kije pri krstu dobil ime Janez.

Druzina Jozefa in Ivanke Rome jepravtako 8. avgusta dobila sincka.V druzini Antona in Matilde Furlan

je pa bila dne 22. avgusta rojena hcer-ka. Cestitamo!

Prihod novih Slovencev. Dne 16. av

gusta ste.prispela v Buenos Aires z la-

djo "Italia" dva slovenska emigranta,dne 26. avgusta je pa prístala v BuenosAires ameriska ladja "General Sturgis",ki je pripeljala v Argentino nad 400

■ slov. beguncev iz Italije.Obcni zbor SKEO-a. Slov. kat. emi-

grantski oder bo imel svoj 4. redni obcni zbor V nedeljo, dne 12. septembraV prostorih Slovenskega drustva VíctorMartínez 50. Dnevni red obicajen.

Objavljen je na oglasni deski preddi-ustveno pisarno.Comodoro Rivadavia, v zacetku j.ulija.Nase zivijenje tukaj je zelo enolicno.

Zajadrali smo v dobo, ki se odíaza nagolem drevju okrog his in obcuti v stru-penem vetru, ki vcasih, posebno zjutraj,reza do kosti. Najnizja temperatura jebila dosedaj —2, in to zjutraj, opoldnepa se vedno pride do 2 st. nad nielo. Za

dele se je treba ze kar dobro obleci. Nasifantje so ze v precejsni meri zaposlenina tumusih, pa írjdi place so se jim stem primerno zvisale. Kar ñas je sedaj

„starih" imamo od 310 do 360 m$n me-

secno. Edén je celo takoj drugi mesecdobil ze 400. Seveda uradniki ne spa-dajo V to skupino, ker imajo ze cez 400.

Raztreseni smo pa sedaj po vseh kam-pamentih Diademe; najvec ñas je seveda V centralnem, 6 jih je v ca 20 kmoddaljenem „campamentu I", trije so v>»C , ki je 5 km oddaljen in trije sopred kratkim kot mornarji odsli v ca 30km oddaljeno pristaniéce di*uzbe. Sku-paj pi'idemo navadno samo ob nedeljah,pred cerkvijo, kjer pac po stari sloven-sjci navadi malo pokramJjamo. Dne 6.junija smo imeli maso za pok. domo-brance, pri kateri je ñas zbor peí ,,San-ctus, Benedictas" in „Libero" iz triglas-ne Perosijeve mase za pokojne. Sobeimamo sedaj ze skoio vsi v novih zgra-dbah. So prav udobne. Saj je v sobi vo-dovod, z moderno plinsko pecjo si jo pa

Stev. 17. SVOBOÜNA SLOV/-:nIJA

g-rejemo, tako> da je pocitek ob prostemcasu prav udoben. Sobno opremo si patiidi pocasi nabavljamo. 2 listom smozadovoljni. Saj ñas na kratUo pouci ovseh vaznejsib dogodkih doma in v sve-tu. Prav iskreno pozdravljamo vse Slo-vence v Argentini in drugod po svetu.•— Slov. fantje v Comodoro Rivadavio.

Cinco Saltos, Rio Negro, julij.

Tukaj so glavni pridelek; jabolka inkruske. Dezuje prav malo, zato imamoumetDO zaJivanje. Slane je sedaj mno-go. Nocí so prav mrzle, poleti je mno-go vetra. IVakaj ima vsak sadjerejec,ki rabi delavce, tudi stanovanje za sam-ce, ali druzine. Placa mesecno 180—200

pesov. Pri drugih delih 8—9 pesov dnev-no. Zidarji zasluzijo od 19—20 pesóv za

8 ur déla brez stanovanja ín hrane. Stanovanje je tezko dobiti. Déla je dovolj.Delavcev primanjkuje.

Centenario, Neuquen, julij.

V tem kraju je nekaj slov. emigrant-skih druzin, vec pa slov. in hrvatskih

staronaseljencev, ki pa pocasi ozdrav-Ijajo od bolezni, v katero so zapadli vsledTitove kom. propagande med vojno. Tikraji so sredisce argentinskega sadjar-stva. Kraj je zdrav, podnebje subo. Dezuje le nekajkrat na leto po kak dan alise manj. Snega ni, mraza tudi ne pod—10 st. Ta mesec sploh se ni bila tem

peratura pod O st. Sedaj se pricenja ob-

rezovanje sadovnjakov. V pokrajini jeprecejsnje blágostanje. Nevarna je pa

samo slana. Lani je pomorila vse cvet-

je. Mnogi se hocejo znebiti lenih in pi-jaci vdanih Cilencev.

San Miguel-Ste/enelli, jalij.

Podnebje f.uho in zdravo. Snega smoímeli deber teden. Mraza se tudi ne pod10 st. Staronaseljeni Slovenci in Hrvat-

je, ki so pred leti nasedli spvetni kom.propagandi, sedaj ob kom. homatiji domavidijo pred sabo jasno razgaljeno kom.diktaturo, kateri so v svóji zaslepljeno-sti sami pomagali do prevzema oblasti.

Córdoba, avgust.

V nedeljo, dne 1. avgusta je bila v ̂salezijanski cerkvi Pío X. lepa sloves-nost. Med drugimi, ki so prejeli ta dandiakonat, je bil tudi ñas sorojak begu-nec, Kavcic Leopoid, doma iz GornjeRadgone. V Argentino je priseí predenim letom, ter je nadaljeval bogoslov-ne studije v salezijanskem bogoslovju vCordobi. Prej je studiral v Italiji. Novomaso bo imel 21. novembra t. 1. Nedelj-ske slavnosti se je udelezila t.udi malaskupina Slovenk in Slovencev íz Cor-<iobe.

No vice iz SlovenijeUmrli so: Jerica Glavic, Matilda Kranjc,roj. Curk. Antón Snoj, upok. tob. tov.Bostjancic Josip, Joze Karpe, pos., Mo-ste, Decman Antón, trgovee, Joze Trav-nik, krojac, Katarina Kajfez, roj. Kutin,Justina Kranjc, roj. Bas, Kai-la Tekavc,roj. Mueller, Miroslav Tic, Debeljak Ru-dolf, Marija MlKlavc, roj. Kos, Zwitter

Franja, roj. Majzelj, Janez Zakovsek,Dobrunje; Perovsek Alojzij, VladikaFranc, Jankovic Mihael, Usenicnik Leo-pold, rudar, Peternel Josip, Drofenii^Antonija, roj. Korenini, Logar Ivan,strojevodja, KIjucar Joze, sofer, Farc-nik Franc, Burgar Mihael, mizar, Glav-ník Celestina, roj. Kozmin, Podrzaj Josip, trg. in pos., IngHc Alojzija in PrekAlbin. Vsi v Ljubljani. Vidovic Ivana,Logar Marija, roj. Kravos, Smonig Ge-novefa, Aleksic Marija, Petek Antón,zel. .uradnik v Mariboru. Ing. Ciril Rih-tar, okr. gozdar v p. in Kolar Joze vCelju. HIadnik Marija, roj. Knava, SeidlPavía, vdova po prof. v Novem mestu.Brisar Stane, Jesenice, Prane Turna,

Jesenice, Ivan Stermecki, Brezice, Po-gaca Ivan, Trbovlje, Rudi Debeljak,

Kranj, Elizabeta Toman, Kamna gorica,

Orame Janez, Cerklje ob Krki, Rezika

Cebin, Hrastnik, Franciska 2agar-Jelov-lek, Petrovce, Berta Jazbec, Crnice,Ljubic Marija, roj. 2agar, Prezganje,Saraden Valerija, roj. Grmek, Gabrovcipri Komnu, dr. Valic Viktor, Preddvorpri Kranju, Miklic Joze, Dobrepoije,Abram Janez, Kostanjevica, Matjaz Joze, gost. Mozirje, Marija Lovsin, Vini-ca, Svoljsak Jerica, Mojstrana, MizoriFranciska, roj. Pire, Vace pri Litiji, Ka-tariná Hace, roj, Soklic, Zagorje ob Sa-vi, Marija Strazisar, roj. Rebic, Borov-nica, Amersek Fi-anciska, Zagorje, Mar-sic Karol, Braplovce, Jozica Vogrin, roj.Mavec, Kostanjevica, Rozman Edvin,trg. St. Ilj pri Mislinju, Medved Franc,pek, Goricane.

Po Sloveniji so zaceli zbirati naslovevseh beguncev in emigrantov. AgentiOzne obiskujejo doma njihove sorodni-ke in svojce ter od njih izsiljujejo naslove njihovih sinov pa tudi ostalih so-rodnikov v emigraciji.

Koroski listi porocajo, da so Titovciposekali vzdolz "korosko-jíjgoslov. mejeves Ies v pasu 150 m. Povsod ob mejipostavljajo strazne stolpe. Gotovo za-radi tega, ker v zadnjem casu zopet po-skusa vedno vec Ijudi s pobegom v svo-bodni svet.

V Titovini so objavili zakon o obveznipredvojaski vzgoji, kateri se bode mo-'

Cruz del Eje. avgust.

Veseli me, ko opazam Vase zanima-nje za ñas Slovence, ki se nahajamodalec od Bs. Asa. Mi smo pac tako daJecod Vas, da je cloveku neverjetno dragavsaka domaca beseda, ki jo dobi od so-rojaka. Tukaj zivim prav dobro in seprav nic ne kesam, da sem odsel sem-kaj. Cudim se strahu nasih nepoueenihIjudi, ki se bojijo zapustiti Bs. As.,^kobi vendar t.ukaj lahko veliko boljse inmirnejse ziveli. Seveda vsakdo se boji

tako velike daljave, kar pa ni prav. V

manjsem mestu clovek veliko lazje pri-r

de V stik z domacini. V tem kratkemcasu sem prisel v stik z vec uglednihIjudi, ki so napram nam novodoslecemzelo príjazni in usJuzni. Opazam, da jeta preprosti narod veJiko bolj posten indeber kot pa mestni Ijudje. V tem mestu sem si popoinoma oddahníl. Manjsemesto, brez velikomestnega hrupa, jekakor nalasc za ñas, ki smo pj'isli semiz tistih nesi'ecnih beguñskih taborisc vsise preplaseni in zbegani. Ta mír, invsakdanja enolicnost tako blagodejno

vpliva na vsakega cloveka, da je karcudno. Slovencev ñas je tokaj samo ne

kaj. Od novejsih emigrantov samo seeden. Drugi so tukaj ze nad 20 let. Veseli me pa, da sam med njimi naleteltudi na odlocne protikomuniste. Stalnose druzimo in z zanimanjem poslusajostrahotne zgodbe o nesreci, ki so jo pri-pravíli komunistí narodu doma. Tu bibila prilika za nase Ijudi za razlicnadela. Prvenstveno seveda mizarji, zidarji, mehaniki in slicñi poklici. Povejte panasim IjVjdem, naj se nikar ne bojijo tehkrajev. Saj niso tako pusti, kakov bikdo mislil. Opazam to, da nihce, ki jesemkaj prisel, se ni izrazil zelje, da bise vrnil. Nasproti vlazni, nezdraví klimiBuenos Airesa je tukaj klima nadvsosuha in zdrava. Saj je v blizini poínoletoviskih krajev. Vem, da so v Bs. Ai^uvisje place, toda kaj vse to pomaga cloveku, ce pa nima primernega stanovanja in se mora na délo voziti uro in uredalec. Tukaj vsega tega ni in clovelr sta-nuje po kako kvadro od mesta zapo.slit-ve. — P- P-

rali podvreói vsi mladi Ijudje od 17. letastarosti dalje. Ravno tako je obvezna

predvojaska vzgoja za dijake do 27. leta.Ljudje jih odklanjajo. Clani sindikal-

ne organizacije kovinarjev na Jesenicah

so priredili v Ajdovscini koncort, „da bise cnkrat prisla do izraza krepka vez

bratstva, skovana med primorskim ingorenjskim Ijudstvom v tezkih casih n.osv. borbe". Ob pol stirih je bil napove-dan zacetek koncerta, pa je bila dvoranase popolnoma prazna. Ob stirih je prisla pescica gojencev dijaskega doma, ka-kih 20 civilistov in 2 vojaka.

Boris Kraigher, Ijb. notarnji ministerin poveljnik Ozne za Slovenije je postal

— general.

Leskovcevo trgovino v Smartnem priLitiji so zaplenili, lastnico pa obsodilina tri leta zapora. Trgovee §urc je paclobil dve leti in pol zapora. Trgovinoso mu seveda tudi odvzeli. Pravijo, dazaradi malverzacije. ,

Kradejo. „Narodni list" od 23. majase pi'itozuje, da se ki'ade nai'odno pre-mozenje. V drzavnih podjetjih, tako pra-vi list, kradejo vsevprek. Iz drzavnihhotelov izginja jedilnl pribor, iz pisampisalni stroji, iz tovam proizvodi, na po-

sti postne posiljke itd.

Popis prebivalstva. Porocalí smo ze,

da so Titove oblasti letos marca meseca

izvrsile popis prebivalstva. Slovenija

ima sedaj 1,389.084 Ijadi. Leta 1931. jih

je bilo 1,318.320. LJubljana ima sedaj

115.534 dus. Ceije, mesto 21.617, Celjeokolica 87.384, Crnomelj 23.858, Dra'Vo-

grad 45.396, Górica 64.285, Grosuplje27.852, Idríja 19.121, Ilirska Bistrica

20.527, Jesenice 43.375, Kamnik 41.503,

Kocevje 21.996, Kranj 75.178, Krsko

66.066, Lendava 32.717, Ljubljana oko

lica 61:627, Ljutomer 28.349, Maribor

mesto 64.819, Maribor okolica 73.769,

Mozirje 30.431, Murska Sobota 62.257,

Novo mesto 43.931, Poljcane 58.509, Po-

stojna 32.875, Ptuj 73.612, Radgona

29.240, Sezana 25.763, Tolmin 24.235,

Trbovlje 45.206, Trebnje 28.052.

„Ljud6ko posojilo", ki ga.je razpisalaTitova viada v zacetku julija v visinitri in pol miljarde dlnarjev so áe po 14dneh od dneva razpisa dokaj prekora-

cili. Slovenija je vplacala cea 28Ó miljo-nov din., Hrvatska cea 675 miljonov,Srbija eno miljardo 215 miljonov, Bosna

in Hercegovina cea 401 miljon, Makedo-

nija 181 miljonov in Crna Gora cea 200miljonov din. Ljubljana je vplacala po-

"sojila nad 70 miljonov din. Pri vpisuposojila so sodelovali med drugim tudiclani Ijb. drame in so n. pr. vpisali Sa-

ver 20.000 din, Pecek 40.000 din, Jus

Kozak 15.000 din, Ivan Levar 20.00Q

din, Gavella, Jan in Cesar po 10.000 din.

Levarjeva in Juvanova pb 6.000 din it.

V Fojaní v Brdih so zaprli zeno Jos-

kota Polencica, vnetega komunista, kerje imelar nalogo kupovati prasice za„ljudstvo", pa jih je raje prodajala nacrni borzi.

Vodopivea iz Tolmina so Titovci od-

peljali. Kam in zakaj nihce ne ve.V Dornbergu na VIpavskem so imeli

nedavno alavm. Ugotovilí so, da so bile

V gozdu skupine, ki sed. kom. rezimuniso nakionjene.

Nagllca z agrarno reformo. Na ozem-

Ij'-t, ki jo bilo prikljuceno Titovi J'igo-slaviji z vso naglico izvajajo agrarnoreformo. Uradnikom in obrtnikom pus-cajo samo 3 ha zemije. Toda davke od-merjajo zelo visoko, tako, da bodo kma-

lu morali sami prositi, da jim zemljoocivzamejo. Davek na zivino tudi znasa20 odstotkov njene vrednosti. Ljudjepravijo, da cez leto nihce ne bo imeldinarja v zepu. Tako komunizem nacvt-

no odvzema Ijudem vse pvemozenje ter

jih poleg tega se telesno in duhovnoslabi, da se mu pozneje ne morejo vecuspesno upirati.

Tomajski novomasnik Albin Germekje imel 11. j/alija novo maso na Visar-jah, ki so bile tega dne se vse bele. IzTrsta je prislo na novo maáo nad 340Ijudi. Istega dne je bila nova masa tudipri Sv. Krizu pri Trstu. Imel jo je RudiBogatev ob veliki udelezbi domacinov.

V Splitu je bil nedavno preces protiskupini kat, duhovnikov in laikov. Ob-sodba od 2—7 let prisilnega dela in za-plemba premozenja.

V Trstu je umrl Vinko Trobec, «citeljV p. Pokojnik je pred leti vzgajal slov.mladino v Trstu, Istri, na Krasu in Go-riskem. Svojim narodnim idealom je os-tal zvest do smrti.

V Ljubljani je po tezki operaciji umrl9. julija Virgilij Scek. Svoj cas je bilposlanec v rimskem parlamentu, uredniktrzaskega „Malega lista" in tajnik go-riskega tiskovnega drustva.Msgr. dr. Ukmar je 10. julija prazno-

val V Trstu 70. letnico rojstva. Ta danje dobil poíno cestitk od vseh strani, po-sebno od prbtikom. usmerjenih Slovencev. Lani je postal znan po vsem kat.svetu zaradi nasilja, ki so ga nad njimizvrsili komunisti.

Primanjkiije vsega. V trgovinah sevedno ri mogoce dobiti najnujnejsega.Ni sukanca in niti sivank.

Ogromni davki. Nad ogromno davcnomero stokajo vsi povsod. Sedaj so zaceli obdavcevati tudi majhne obrtnikein ni redko, da mora tak mal obrat, kije se bil samostojen, placati nad 3000dlnarjev davka. Seveda zato sedaj karzaporedoma odpovedujejo obrti. Da bi

kdo delal se napi'ej, pa je izkljuceno;kdor je odpovedal obrt, ne prejme vecnakaznice za nakup potrebscin za na-daljnje délo.t Valentín Pipan. V petek 16. julija je

v Rencah na VIpavskem umrl dekan-zlatomasnik Valentín Pipan. Umrl je vvisoki starosti 80 let. Zadnja leta. ziv-Ijenja so mu bila zelo zagrenjena. Ne-caka Ladota Piscanca, idealnega cer-kljanskega kaplana so mu partizaní, kakor znano, ustrelili.

Odpadel list. Na nedavnem obcnemzboru kom. prosvetne sveze v Trstu soizvoliti nov odbor, iz katerega je izpa-del dr. Vladimir Bartol. Stopiti je moral na isto pot, kakor pred njim zemnogo drugih, ki so "dosluzili" in jihkomunisti sedaj potiskajo vstran.Zapovcdana poezija. Poverjenistvo za

kulturo in umetnost pri Ljudskem od-boru za Ijb. mestno obcino je razpisalonatecaj za mnozicno pesem. Razpis do-loca, da mora pesem peti: "o delovnempoletu V graditvi socializma, o navdu-senju nad delovnimi uspehi, o z novimpatriotizom prezeti Ijubezni nasega cloveka do nove Jugoslavije, do max'salaTita, do slavne kom. partije itd."

Romanje prepovedano. Izza zeleznezavese prihajajo porocila, da je romanje Slovencev na Sv. goro prepovedano.

Procesi zaradi dovtipov. Kom. tisk rSloveniji poroca o procesih pi'oti neka-terim Ijudem zai-adi dovtipov, ki so jihdelali racun petlethega nacrta, graditveavtostrad itcl. V Zagrebu so zaradi ta-kih dovtipov obsodili nekoga na 20 letzapora, ker vsakogar, kdor bi pripove-doval take dovtipc takoj proglase zaagenta angloameriáke plutokracije.Obsodba mostarskega skofa. 20. juli

ja se je v Mostarju zacel in koncal pro-ees proti skofu Mgsr. Petru Culi in 8soobtozencem. Skof je bil obsojen na 11let zapora, drugi pa ocl 6 me.secev do 8let. Skofa so obdolzili, kakor prednjim, ze zagrebskega nadskofa dr. Ste-pinca, sodelovanja z okupatorjem in us-tanavljanja krizarjpv.

SfrcRi 4.SvCBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI PO SVETUItalija

Rim, julij.

Dne 15. jValija je odslo iz taboriáca vBagrnoliu nad 450 slov. beguncev iz Pri-morske v Perú. Vei ti so se bili prvotno

javlli za Argentino, pa jih je peruaxiskakomisija pregovorila. Odsli so tja brezduhovnika in brez vsake inteligence.

AvstrijaSpittal ob Dravi, julij.

Avstrijski orozniki so 17 junija v taboriáca aretirali nekega Tomaza Picma-na, Antona Komaca in brivca Marjanaitoka. Komaca so po zaslisanju izpu-stili, ostala dva pa pridrzali, posebnoPicmana, ki je organiziral vec vlomovin tudi en ñapad na vlak. Picman jeprisel sele pred meseci iz Titovine inV taborisce ni bil sprejet, toda kljubtemu se je zadrzeval stalno v njem. Vsiiio prepriCani, da je bil v taborisce po-slan od komunistov, da bi ga s svojimiizgi'edi in napadi spravil od slabo ime.Znaéiino je, da je nekaj dni pred temidogodki „Slov. porocevalec" v Ljb. ob-javil tri napade na slov. beg. tab. vSpittalu.

Komunistov nihce ne mara. V spitt.

tab. prihajajo stalno komisije raznihdrzav in iscejo delavcev, vsi pa odkla-njajo Ijudi, ki so osumljeni komunizma.Tako so priglasenca za Anglijo RakaAlojzija, usnjarja iz 2uzemberka zaprliT Kellerbergu in ga izpustlii sele ceznekaj dni. Breznika Franca pa so na-ravnost odklonili.

Na Vnebohod so imeli .v spitt. tab.prvo sv. obhajilo, ki ga je prejelo okoli50 slov. otrok. Popoldne so imeli aka-demijo z igro „V¡soki gost".

Na binkostno ncdeljo je bila v tab.birma. Papeski "delegat dr. Joze Jagodicje podelil ta zakrament kakim 150 bir-mancem.

Na Telovo so imeli slov. begkunci lepoprocesijo. Vodil jo je pap. del./ g. Jagodic. Procesijo so filmali Holandci, ki sobili ta dan na obisku. Film bodo vrteli

po vsej Holandiji. Holandskim gostomso slov. pevci zvecer zapeli vec slov.pesmi, V imenu slov. beg. skupine pajih je toplo pozdravil g. dr. Mersol.Nemcija

Schleswig-Land, zacetek avgusta.

Z veseljem in radostjo sino precitaliVaso glasilo, iz katerega razvidimo, daso slov. protikom. emigranti nasli v bo-gati Argentini novo domovino, ki jih jesprejela pod svoje okrilje in zascito. Tudi med Slovenci, ki zive se v Nemciji,se je dober glas o Argentini zelo razsiril,kar je bilo lahko ugotoviti ob popisova-nju beguncev s strani 1. R. O., ko so semnogi prijavili za to drzavo. Z listomsmo zelo zadovoljni. Saj iz njega zvemotoliko novega. Ko posamezne stevilkepreberemo jih posljemo se dnigim slov.skupinam, od katerih tudi dobivamo po-hvalne izjave o list.u. Poleg „Sv. Slove-nije" in „Ameriske Domovine" dobivamo tudi „Slov, Primorea" in „Demokra-cijo". Nekaj nasih Ijudi jo sedaj zapo-slenih v Hamburgu pri nemskih podjet-jih. Taborisce v Diepholzu je samo pie-hodno taborisce za one, k¡ potujejo vameriske drzave. /

JANKO ARNSEK '

krojaski mojsler

ARROYO TORO, TIGRE, Bs. Aires

izdeluje mo.ske in zenske obleke poevropskih in ameviskih modelih. Napismeno zahtevo pricle na dom, ali naletalisce, vsako nedeljo je pa po masi

na Víctor Martínez 50.

I

imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

CañadaEagle Lake, avgust.

porocila V Torontu slov. emigrante BohAnica in Ferkulj Edvard. V Ganado steprisla pred 6 meseci. Pozdravljam vseslovenske begunce v Argentini in jmi2elim obilo srece in bozjega blagoslova

Svobodna Slovenija" prihaja redno. v novo izvoljeni domovini. — A. M. prijatelja v Argentini sem zvedíBeremo jo zelo radi. Pri delu se je po- , da izdajate tam list „Svobodna Slovnesrecil Fekonja Antón. V 14. dnevih venezuem nija". Prosim, posiljajte mi jo. Tudi v¡bo pa zopet korenjak. Caracas, julij. stevilke za nazaj. Sem tu edini Slov

Vladko Kos, filmski reziser, je v za- in bi zelo zelel od casa do casa c■ no, g cetku tega meseca nastopil na koncertu tati v svojem matemem jeziku. To ;

Narocamo se na „Svobodno Slovenijo . svojega pevskega ucitelja prof. A. Hol- edino, kar mi tu manjka. GospiMislili smo vedno, da bomo tudi mi pri- landra. V francoscini je zapel arijo „Vi- darsko zivljenje tu je sedaj nekam pesil k Vam v Argentino, pa nam ni hilo sion fugitive" iz Massenetove opere tlaceno. Ves uvoz je prakticno ustavljeidaño. Krojaci in sivilje smo odsli iz ^^griode". Nekaj dni kasneje pa je jn pri izvozu so velike tezkoce, ta-Spittala 2. febivjarja. V Saizburgu smo gvoj pevski izpit na tuk. kon- cja marsikdo obupa in zapre „but/-cakali mesec dni, 10. marca smo pa pre- sgrvatoriju cez ÍV. Jetnik. Poleg' ze o- Varcujejo pac z dolarji in hocejoko Brenerja m Verone potovali v Geno- ,„enjene arije je se zapel Gercaninovo uravnovesiti gospodarstvo. Sem prihaiavo odkoder smo ze naslednjega dne od- _ ^ kastiljanscini in R. pj-gcej emigranfcov. Slovencev bolj malo,potovah.UstavihsmosevLizbon. Voz- gtraussovo .,Hrepenenie" v nemscini. ? je sploh kateri. áe ti, ki so ze daljnja od tu do Hahfaxa ni bila najbolj pn- ^ ^jetna zaradi nemimega morja. Búo je prjjetnim baritonom napravil na obcin- p^gd kratkim je odsJa ^Partizanka" studi mrzlo, kar so posebno obcutili oni j-uo,. «tíQ a-,.slov. emigranti, ki so bili v Iteliji in niso , «"O J"&°s>o™ni, od katerih so bih ne-imeli zimske obleke. Vozili smo se 11 Uruguay Las Piedras, juliJ. kateri tu ze 20 let. Brazilske oWast, sodni. Po prihodu V Cañado ñas je 22. slov. Najlepse se Vam zahvaljuíemo za po- jim odbile reingreso, kar je marsikate-bcg. odslo-v razne kraje. Tu smo trije "Svobodne Slovemje", ki rega precej vznemirilo. Je pa dobro, dazaposleni kot krojaci. Imlmo se dobro. P®' ™ "''éutiliVsega je zadosti. Hudo je samo, ker ni- ^ veseljem segaju „sladkosti oWjubljene komuniatiene de-mamo svojega duhovnika. Pozdravljamo P° t®" '®P®'" p®" P™®=® ''®>®"-vse Slovence v Argentini, posebno pa »bogoslov. prof. in. bogoslovce. "CASABOYU"

Menickville Ont., avgust. OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabilda 2.300)

List V redu dobivamo. Pri ñas je kar je trgovina z urami, zlatnlno, srebmino in nakitom in je slovensko podjetje,po stari navadi. Delamo vsak dan. Te ki bo z lepo in okusno izbiro ur ín dragocenosti gotovo zadovoljilo vsakegadni je zopet prispel nov transport emí- obískovalea. — V delavnici bodo vsa popravila ur in zlatnine najvestnejegrantov iz Evrope. Med njimi je tudi in tocno izvrsena. Nasim.rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben papust77 slov. fantov. Priglasílí so se za polj- .w.. ^ . -v ,ska déla. Sedaj ñas je ze precej. Nape- OblsClte trgovino lll se preprlcajte!vedan je tudi prihod skopine slov. de- Trg-ovina je odprta vsak dan od 9. do ,12.30 in od 15 do 20.klet iz spitt. tab. Meseca julija sta se —■

I DVAKRAT DA, KDOR H\TRO DA |I ZAVITKI ZA SYOVEIKIJO I

precej novio iz naje lepe, á tudi zelo.preizkusene domovine.

Brasil

Sorocaba, zacetek avgusta.

Od prijatelja v Argentini sem zvede

«CASA BOYU"OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabilda 2300)

je trgovina z urami, zlatnino, srebmino in nakitom in je slovensko podjetje,ki bo z lepo in okusno izbiro ur ín dragocenosti gotovo zadovoljilo vsakegaobískovalea. — V delavnici bodo vsa popravila ur in zlatnine najvestnejein tocno izvrsena. Nasim.rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben papust

Obiscite trgovino in se prepricajte!Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20.

étev. 17.

l,da izdajate tam list „Svobodna Slovenija". Prosim, posiijajte mi jo. Tudi vs#stevilke za nazaj. Sem tu edini Slove-nec in bi zelo zelel od casa do casa ci-tati V svojem mateimem jeziku. To jepac edino, kar ral tu manjka. Gospo-darsko zivljenje tu je sedaj nekam po-tlaceno. Ves uvoz je prakticno ustavljenin tudi pri izvozu so velike tezkoce, tako, da marsikdo obupa in zapre „but/-ko" Varcujejo pac z dolarji in hocejouravnovesiti gospodarstvo. Sem prihajaprecej emigrantov. Slovencev bolj malo,ce je spioh katei'i. áe ti, ki so ze daljcasa tu, odhajaj'o domov v Titovino.Pred kratkim j'e odsla „PartÍzanka" s600 Jugoslovani, od katerih so bili ne-kateri tu ze 20 let. Brazilske obJasti sojim odbile reingreso, kar je marsikate-rega precej vznemirilo. Je pa dobro, dagredo, da bodo na lastni kozi obcutili„8ladkosti obljubljene komuniaticne de-zele".

S. ASTRUCK e HIJOS, S. R. L. 25 de MaYO 305, Of. 610 - T. A. 32-0737Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13.

Z danasnjim dnem smo preda-li nass podjetje "ZAVITKI ZAEVROPO" firmi S. ASTRUCKe HIJOS, S.R.L. Zahvaljujemose cenj. strankam za zaupanje,ki so nam ga izkazovale in upa-mo, da ga bodo imele tudi v no-podjetje.

Bs. Aires, 28. avgusta 1948.ARTURO BRULLER

ZAVITEK KAVE4V^ kg ñajboljse surove "Santos"kave

ZAVITEK SVINJSKE MASTIdoza zajamceno ciste svinjske ma-

sti, netto 2100 gr.ZAVITEK RI2A

4V2 kg rizaZAVITEK SARDIN

14 doz La portugalskih sardin •

ZAVITEK MILA4 kg mila

DANSKI ZAVITEK1 kg surovega masía1 kg Inesa1 kg prekajone trebusne slanineA Kg sira

ZAVITEK MOKE IN RI2Apol moke, pol riza,5 kg bruto

ZAVITEK TESTENINrezanci, oz. spageti,

netto^^yA^'EIí OVSENIH KOSMICEV4 /j kg ovsonih kosmicev

ZAVITAK "MARION"1 kg kavo

kg cacaoaVa kg cokolade

Z danasnjim dnem smo prevzeli od tvrdke ARTURO BRULLER oddelek "ZAVITKI ZA EVROPO". Na razpolago smo cenj.strankam tvrdke A. BRULLER ter jih obveseamo, da smo podvze-11 korake za najhitrejso dostavo napovedanih zavitkov preko Svi-ce, Danske in U.S.A.

V nasem podjetju delajo se dalje uradnice tvrdke A. BRULLER, ki bodo veliko sposobnost v delu z zavitki za Evropo stavikna razpolago nasim novim strankam.

Buenos Aires, 28 avgusta 1948.S. ASTRUCK e HIJOS, S.R.L.

KOLONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)2 Ibs cacaoa227 gr. Ceylon caja5 Ibs kristalnega sladkorja

MLECNI ZAVITEK2 dozi polnomastnega nileka

v prahu2 dozi sladkanega kondenz. mleka4 doze nesladkanega kondenz.

mleka1 doza smetane

ZAVITEK COKOLADEnajboljsa nizozemska cokaladí"Kwatta" V skatljah po 300 ploscie,2 kg netto

ZAVITEK MASeOB1 kg (doza) surovega masía, netto 900 gr,2 kg I.a margarine

ZAVITEK TOALETNEGA MILA ,8 komadov a 105 gr.

ZAVITEK SLADKORJA5 kg sladkorja

ZAVITEK KAVE3 kg surove kave1 kg sladkorja

kg cacaoa

CAMBRIDGE ZAVITEK

1 kg prekajene hrbtne slanine zmesom,

1 kg prekajene suhe slanine,1 kg (doza) svinjskega mesa v

omaki,1 kg (doza) surovega masía,

ZAVITEK MOKE5 kg psenicne moke ^

OXFORD ZAVITEK1 kg (doza) gnjati,1 kg prekajene hrbtne slanine z

mesom,1 kg (doza) svinjskega mesa v

omaki1 kg (doza) surovega masía

LJUDSKI ZAVITEK4 zav. grahove moke,2 zav. moke za juho,3 zav. testenih za vkuho,3 zav. kostanjevih kosmicev,

skupno 12 zav. v celoti 5 kg.

NYLON — nogavice8 parov nogavic Nylon vel 8 /4-10

V osem raznih barvah po izbiri

tSbmá" o ^ za zavitke preko ívice, Danske in U.S.A. Blagovolite se obrniti na ñas zatelja in prilozite obemun posbfi"dek° pisinenih narocili,h prosinio,-da napisete jasno ime prejemnika in odpo-VSl ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENSeiNl.