1

1

ZA NA[ATA PRIKAZNA

(Pristapna beseda kon Makedonskata Akademija na Nauki i

Umetnosti

od Goran Stefanovski)

Prvpat vlegov vo ovaa zgrada pred dvaesetina godini. Rabotev na

Filolo{kiot fakultet kako asistent po angliska kni`evnost i

~esto pominuvav pokraj MANU. Eden den otidov na prijavnicata i,

ni pove}e ni pomalku, pobarav da go vidam Bla`e Koneski. Bev i

samiot iznenaden od takvata odluka. Po nekolku minuti Bla`e

Koneski se simna dolu. Be{e qubezen i spokoen. Razgovaravme

desetina minuti i voop{to ne se se}avam za {to. Verojatno se

obiduvav da go impresioniram. Se se}avam na edna druga pobitna

rabota: od nekakvi pri~ini smetav deka imam pravo na toj ~ovek.

Deka toj sedi tamu i gi zastapuva moite interesi i deka mo`am koga

sakam da se povikam na nego. Toa bea vremiwa koga mislev deka toa

{to go pravam ima nekakva zaedni~ka smisla i va`nost.

Potoa sledea dolgi posni godini. Mi se ~ine{e deka se {to znam

nekako se istumba i se istrkala vo kalta, deka rabotite ve}e nemaat

zaedni~ko zna~ewe, deka ~asovnicite se vra}aat na nula, deka

memorijata se bri{e i revidira. Nekoj pra{a: Ajde da ve vidime

sega? So te{ko srce se obiduvav odnovo da se izmislam, da `iveam vo

2

2

anonimnost, da se li{uvam od sopstvenata va`nost. Dotolku pove}e

me izraduva vesta deka sum izbran za ~len na MANU. Zna~i ne bilo

to~no deka ba{ nikoj ne smeta na nas.

Frlam pogled nanazad na poslednive pet decenii i gledam deka,

sakal jas ili ne, rabotite zele nekakov tek, se naredile vo onoj

obrazec poznat pod imeto sudbina. [tom e taka, mo`ebi e vreme da

se podnese nekakva smetka, da se napravi rekapitulacija, inventar.

Povremeno na prodavnicite pi{uva: Zatvoreno. Pravime popis.

Dozvolete mi da ka`am ovde nekoj zbor za prikaznite: za nivnata

smisla i zna~aj, za materijalot od koj se pravat, za toa kako se ~esto

sme{no i ta`no i opasno sprotivstaveni edna na druga. Eve nekolku

prikazni od detskite denovi.

Imam osum godini, `iveeme vo Prilep, vo udoben stan, nad

“aptekata”, na glavnata ulica. Gradskiot saat ni e vedna{ do vlezot

na zgradata. Toplo, gusto, leplivo avgustovsko popladne. Na ulicite

nema znaci na `ivot. Sam sum, tatko mi, majka mi i brat mi se ve}e

vo Skopje, sekoj den treba da se selime, da dojdat po mene. Mi

pretstoi patuvawe. Vo eden mig ja gledam svojata idnina, linijata na

se {to }e mi se slu~uva. I toj mig trae i trae, kako vremenska

dilatacija, kako stop kadar vo koj se vklu~eni site moi podocne`ni

godini. Toa e najdolgiot moment vo mojot `ivot. Se gledam sebe si

jasno vo kontekstot na nekoj golem svet koj doprva mi pretstoi i koj

kako nekako povtorno da se vra}a na taa to~ka od koja seu{te ne sum

po{ol, to~ka koja e i istovremeno ishodi{te i utoka.

3

3

Prikazna vtora: Slava Sveti Nikola vo ku}ata na baba mi Altana i

dedo mi Strezo vo Debarmaalo. Tuka se ~i~kovcite Krume, Ivan,

Mile i Risto, strinite, bratu~edite, sosedite, prijatelite. Nie

decata sme oblekle volneni ~orapi i u`ivame vo retkata sloboda da

pravime {to ni e keif. Ku}ata mirisa na miskojna, site veselo

pu{tile grla i otvorile srca. Docna nave~er zaspivam srede

bu~avata, spokojno, toplo, sigurno. Tatko mi Mirko me kreva vo race

i me nosi doma. Zdrav stud. Snegot krcka pod negovite noze. (Patem

re~eno ne veruvam deka e slu~ajno toa {to denes sme pak voo~i Sveti

Nikola.)

Prikazna treta: Imam pet godini. Premiera na Makedonska krvava

svadba vo Narodniot teatar vo Prilep. Nikoj ne mi ka`al deka na

krajot na pretstavata }e ja ubijat majka mi Nada. Nekoj vadi kubura,

puka vo nea, taa pa|a mrtva, se spu{ta zavesata, po~nuva aplauz vo

publikata, jas pla~am. Doa|a majka mi po mene, me ubeduva deka toa

ne e ni{to stvarno, deka e teatar, deka ne boli. No, jas ve}e ne í

veruvam, nitu toga{, nitu podocna, nitu sega, iako taa e odamna

pokojna. Od toj moment po~na mojata fascinacija so toa {to e

stvarno, a {to privid, {to e kulisa, a {to scena.

Prikazna ~etvrta: Kako dete mnogu se pla{ev od prikaznata za

Siljan [trkot, za misti~nata metamorfoza na ~ovek koj se otisnuva

od svojata familija i poa|a na axilak. Mu se slu~uva brodolom i

moreto go isfrla vo nekoja pusta zemja. Stanuva {trk i osuden e da

pomine celo leto na oxakot od svojata ku}a, gledaj}i ja svojata

4

4

familija koja ne mo`e da go prepoznae. Po mnogu peripetii Siqan

povtorno stanuva ~ovek, se vra}a doma i im raska`uva na doma{nite

za neverojatnite do`ivealici.

So godini ne mo`ev da ja najdam mitolo{kata matrica na ovaa

prikazna. Mi li~e{e na bibliskata parabola za izgubeniot sin.

Mojot profesor Brki} me predupredi deka izvorot mo`ebi ne e

hristijanski tuku orientalen. Pi{uvaj}i ja piesata “Crna dupka” vo

1985 godina, pretpostaviv deka Siqan ne se prestoruva vo {trk, tuku

stanuva nevidliv. Toga{ ne bev siguren za {to e taa piesa: za smrt,

ludilo, son ili orgazam. Po 1992 godina nekolkumina me pra{aa

dali ne e toa mo`ebi drama za gra|anska vojna.

Site ovie primeri se del na mojata dlaboka li~na ili ako sakate

lirska prikazna. No lirskiot princip redovno se sudira so epskiot

princip, vnatre{niot `ivot so nadvore{niot, na{ata voqa se

sudira so voqata ili indiferentnosta na drugite. Doa|a do kontra-

prikazna, konflikt, drama.

Moeto ime i prezime koi se krajno ednostavni vo mojava sredina, vo

Velika Britanija se predmet na zabuni. Koga }e ka`am kako se

vikam na {alterite im se tresat racete, ne znaat {to da napi{at.

Gi sobiram pismata koi mi stasuvaat so pogre{no napi{ano ime i

ve}e imam zavidna zbirka od pedesetina egzemplari vrameni pod

staklo. Gi gledam povremeno kako prosta i `estoka ilustracija na

dve sprotivstaveni prikazni. Stefanoksi, Stefanouski,

Stefanobski itn. Da ne otvaram usta.

5

5

Drug primer. Tastaturata na mojot kompjuter ima razni angliski

slova koi se sosem neupotreblivi vo mojot maj~in jazik: DUPLO V,

KJU, IPSILON. No tie sepak se korisni. Ako pritisnam DUPLO

V dobivam na{e W, ako pritisnam KJU dobivam Q, a ako pritisnam

IPSILON dobivam Y. Zna~i treba samo malku koncentracija. Za da

dobijam ] pritiskam desna zagrada, za [ leva zagrada. No moram da

vnimavam zatoa {to poradi nekoja misteriozna pri~ina ako pobaram

golema bukva dobivam mala i obratno. Za bukvata ^ pritiskam znak

na ~esti~ka, no pri toa go pritiskam i kop~eto za golema bukva,

zatoa {to ako ja pritisnam za mala }e dobijam @. Koga }e ja

napi{am bukvata I kompjuterot avtomatski mi ja pi{uva kako

golema bukva zatoa {to vo angliskiot jazik bukvata I koga e sama se

~ita “Aj” i zna~i “Jas”. I taka pi{uvaweto na maj~iniot jazik e

postojana bitka so nekakov globalisti~ki a`der, nekakva

multikulturna pekolna ma{ina, koja dodu{e gi sodr`i i moite

performansi i volna e da mi gi dade, no samo ako gi pobaram pod

specijalen vizen re`im. Sekoj makedonski tekst kompjuterot

avtomatski mi go podvlekuva so crvena boja kako gramati~ki sosem

neispraven, skoro ilegalen.

Za ova dramati~no triewe na prikaznite pi{uvav neodamna na

svetskiot den na teatarot.

Site `ivi su{testva se ra|aat so instinkt za pre`ivuvawe.

Pajacite, za da pre`iveat, imaat sovr{en vroden instinkt za

tkaewe mre`i. Lu|eto, za da pre`iveat, imaat sovr{en vroden

6

6

instinkt za tkaewe prikazni - za toa koi se, {to se, od kade doa|aat

i kade odat. Za nas nema ni{to pova`no od ovie prikazni. Tie se

s’r` na na{iot `ivot, stolb na na{iot identitet.

Identitetot e prikazna za toa koi sme, zo{to sme i {to sakame. Za

da mo`eme da pre`iveeme vo suroviot svet, ovaa prikazna mora da e

to~na, zasnovana na poznavawe na terenot, na dlabok uvid, na

precizen tlocrt. Pogre{nata prikazna mo`e skapo da ne ~ini, da ne

odvede vo zabluda, vo }orsokak, vo smrt. Bidej}i terenot postojano

se menuva, i prikaznata mora da pretrpuva postojani uto~nuvawa.

Prikaznata e mapa. Ako mapata ne odgovara na terenot, nie sme

izgubeni, kako vo xungla.

U{te od deca, gladni sme za prikazni, preku niv go u~ime `ivotot,

se podgotvuvame za nego. Gi u~ime kontrastite, nesoglasijata,

konfliktite, dramata na na{ite `ivoti: Crvenkapa nasproti

volkot, dobroto nasproti zloto, qubovta nasproti omrazata,

vistinata nasproti lagata, su{tinata nasproti prividot, Hamlet

nasproti Elsinor, Siljan nasproti Kowari.

Imame nasu{na potreba da ja razbereme prikaznata za sebe, da se

ogledame, da se prepoznaeme, da se okura`ime. Kopneeme da ja

sporedime na{ata prikazna so drugi prikazni, da ispitame kade sme

isti, kade sli~ni, a kade sosem razli~ni. Barame majstor raska`uva~

koj }e gi protolkuva znacite, }e gi simne maskite, }e gi povrze

pri~inite i posledicite, }e ponudi patokazi.

7

7

Prikaznata nekoga{ e neartikuliran krik, nekoga{ harmoni~na

melodija; nekoga{ e temna i neprozirna kako rentgenska snimka,

nekoga{ e sjajna i vesela kako bajka; nekoga{ e sme{na, nekoga{

u`asna, a ponekoga{ i dvete. No edno e jasno: niedna kultura ne

mo`e da opstane bez to~na, sna`na i avtenti~na prikazna! I ne samo

toa: kulturata E tokmu taa to~na i sna`na i avtenti~na prikazna.

Teatarot e mo}na rabotilnica i pogon za prikazni. Vo teatarot

prikaznata ne se RASKA@UVA, tuku se POKA@UVA. Taa e sega i

tuka, pred nas, na dofat. Teatarot e megdan na koj go ostrime alatot

na na{ata prikazna, razboj na koj gi tkaeme nejzinite konci, tuka go

ve`bame muskulot na na{ata svest i sovest, go uto~nuvame ni{anot

na na{ata akcija, ja stavame na vaga na{ata istorija i sudbina.

Ja poka`uvame na{ata prikazna - na{ata vistina za toa koi sme

bile, koi sme i koi sakame da bideme za odnapred.

Seto ova lesno se golta kako teorija, no te{ko se sproveduva vo

praksa. Doma{niot lirski esap ne izleguva lesno na

komercijalniot, epski pazar. Letovo vo Vizbaden, na teatarsko

bienale, se najdov na voobi~aena trkalezna masa so pretstavnici na

Albanija, Kipar, Turcija, Grcija i Bugarija. Se ma`i so bradi,

balkanska tevabija. Nekoj novinar od Frankfurter Rund{au po~na

so stereotipni i maloumni pra{awa od tipot kako vie ja gledate

Evropa. Pra{av zo{to postojano me smestuvaat vo isto dru{tvo,

zo{to nikoj ne mi postavuva civilni pra{awa, nema interes za

mojata epizoda onoj avgust vo Prilep, za slavite vo mojata

8

8

familija, za majka mi vo ulogata na Cveta, za Siqan [trkot?

Zo{to postojano me sveduvaat na nivnata pretpostavka za toa koj

sum? Zo{to mi podmetnuvaat nivna prikazna za toa koja e mojata

prikazna? Zo{to e toa edinstveniot prostor koj mi go ostavaat za

diskurs? Si velam: ti nema begawe od makedonskoto pra{awe,

pogolemo e od tebe, te sledi kako sudbina.

Odam pred nekoj den na ve~era vo Kenterberi, opkru`en so siti i

komforni prijateli i poznanici od Univerzitetot vo Kent. Nekoi

od knigite koi sum gi ~ital, tie gi napi{ale. Parite koi jas gi

sonuvam, tie gi tro{at. Mojot tavan e nivniot pod. I sedam tamu na

{trek, so trema, adrenalinot mi bie vo ~elo, pritisokot krenat, se

rebram pred odsudnata bitka na `ivot i smrt, i~ ili bri~. Trgnete

gi `enite i decata, ova e dvoboj! Makedonecot e povtorno na ispit!

Pu{tam rogovi kako bik, mi ide pena na ustata. No ovie se lukavi,

pa elegantno me eskiviraat, kako toreadori, fleksibilni se pred

mojot gnev, tuka e nivnata mo}.

Zvu~i paradoksalno, no izleguvaweto od Makedonija se ~ini

odvojuvawe a vsu{nost e vid spojuvawe. Mo`e{ da glumi{

Angli~anec vo Skopje, vo Anglija si samo Makedonec. Prezrivo im

dr`am lekcii na onie koi me pra{uvaat dali Makedonija e Grcija,

dali zboruvame ruski, dali site sme muslimani. So niv e lesno,

te{ko e so onie koi se odli~no upateni. A zna~i toa tamu kaj vas

dr`avata vi e padnata na kolena. A zna~i straotna korupcija. A

zna~i toa ramkovniot dogovor pekolna ma{ina so zapalen fitil. A

zna~i Grcite ne vi go priznavaat imeto? Se razbira najlesno e koga

9

9

me falat: dobar vi e onoj Mil~o Man~evski, onoj Simon Trp~evski,

onoj Vlatko Stefanovski. Jas klimam zadovolno so glava, pa da,

prirodno, se podrazbira. Eden od niv mi e brat.

Najstra{no e koga nikoj ne dopira ni edna od moite temi. Se

~ustvuvam izli{no i osueteno. Koga bev mlad ~ovek taka doa|av vo

Belgrad, nestrplivo sakav da fatam kavga, sega i ovde, vedna{ i na

lice mesto, da doka`am deka ne sum inferioren, deka ne sum,

citiram, “mrak dojden od jug”. Eve me vo London, zajapuren, kako

pelivan. Ima li bre ovde junak za megdan? Dajte da pieme, na vino

vadam no`evi, a na rakija pi{toli. A London e dvanaeset

milionski grad, gajle mu e za moeto juna~ewe. Ve}e sum umoren i

pijan, se strupoluvam vo krevet so matna pretstava deka toa samiot

sebe si se predizvikuvam, deka ja tro{am silata nepotrebno, deka

sum sam. Ve}e sum vo depresija, ve}e si nedostasuvam sebe si, na

mravka da se ka~am doma da si pojdam. “Pa ovde imalo mnogu Crnci,

Arapi, Indijci! Pa kade e pokanata od kralicata? Pa jas o~ekuvav

~ajanki, lordovi, dami i bon-ton…”

Zna~i problemot ne bil samo vo svetot, tuku i vo mene. Pred mnogu

godini, kako student va`no im izjaviv na moite lektori Gream i

Pegi deka “Kralot Lir” ne bil vistinska tragedija. Tie se svrtea so

celosno vnimanie i me pra{aa: “Interesno. Zo{to?” Ova me zbuni.

Kako zo{to? Zo{to me pra{uvaat zo{to? Zarem ne e dovolno {to

im ka`uvam taka krupna rabota pa u{te sakaat i argumenti. Zarem

ne mi veruvaat? Sfativ deka moja sposobnost za kriti~ko mislewe e

krevka, deka mo`ebi imam nekakva intuicija, no nemam kriti~ki

10

10

aparat da ja odbranam. Tie strplivo ~ekaa odgovor. Pa jas vo

gimnazija dobivav petki samo zatoa {to na strate{ki mesta vo

lektirite }e ufrlev po nekoj stranski zbor. Se be{e bazirano na

{arm, na blef, na erotika. Razgovorite bea pole za lesna

improvizacija, duhovita razmena na impresii, bez obvrski, komu ide,

udri ubij, samo neka e veselo. Na{i sme, pa belki nema sega da se

ispituvame kako vo policija. Namesto da im ka`am ne znam ili }e

nau~am, jas ja svrtev temata na druga strana, samo za da caruva mojot

inaet, da gi dr`am vo neizvesnost, da se pra{uvaat kakva li toa

genijalna ideja imav koja ne im ja soop{tiv. No me zamislija. Nau~iv

deka treba da stojam zad toa {to go govoram, da ne izdavam la`ni

menici, da ne mu pravam bajram na umot. Osvetata me stasa podocna

koga i samiot stanav nastavnik, pa studenti sli~ni na mene na

pra{awata “zo{to” krevaa ramenici. Kako zo{to? Taka! Od inaet!

Za xabe.

Me pra{uvaat vo [vedska pra{awe na koe ~ekaat prost odgovor so

da ili ne: ]e dojde{ li ve~er? Imam dlabinska potreba da ka`am i

da i ne i mo`ebi. Kako {to obi~no pravam i kako {to obi~no mi

pravat doma. “Aj da se pre~ueme u{te edna{“. Zo{to da ostavam

tragi, jas, nomadot. Zo{to da se obvrzuvam. Zo{to agata da znae kaj

sum pa da dojde i da mi ja skine glavata? Moeto pleme

specijaliziralo zametnuvawe na tragi. Toa e sjajna ~ar{iska

tehnika na pre`ivuvawe, no taka ne se pi{uva akademski trud, taka

ne se vodi racionalna politika, taka ne se pravi moderna dr`ava.

E sega nekoj zbor za ~ar{iskata prikazna:

11

11

^ar{ijata veruva deka svetot i istorijata ja zaboravile i turnale

na strana, pa i taa gi ima turnato na strana i svetot i istorijata. I

taka e ve~na. ^ar{ijata go smeta svetot za odroden i korumpiran, a

sebe si za negovata ~ista su{tina i du{a. I za da ja so~uva svojata

~istota ~ar{ijata odbiva da deluva, taa miruva, se prepu{ta, ne

u~estvuva vo svetot, samo go seiri. Na svetot mu veli da samo koga

zema od nego, na primer beskamatni krediti na grejs periodi. No na

istiot toj svet mu ka`uva odlu~no ne ako toj po~ne da pra{uva kako

gi tro{i parite. Na{ite dubari se op{testveno korisni, toa e

na{a doma{na, patriotska pqa~ka, ne`na, so dikat, te{ko se

objasnuva na neupateni lu|e od strana. Za ova gi biva na{ite

banditi. No oko ne im trepnuva dodeka nivnite belosvetski kolegi

gi demontiraat od koren temelite na na{ata Prikazna i

instaliraat svoi narativni rabotilnici . “Pa toj {to ja pla}a

nara~kata ka`uva koja pesna }e se pee. Nie terame biznis. Vie

kulturwacite ste za da ja {titite Prikaznata”. Vidi majkata!

Povremeno ~ar{ijata }e dozvoli nekoj da ja iskara, nekoj u~itel,

starec so bela kosa ili kelav, glas na sovesta; nekakov romanti~en

prizrak, podgrean literaren trup, nekoj koj ne{to pametno }e pcali,

a taa }e se pravi deka posrameno slu{a, za potoa pak da se vrati na

svoite maalski igri bez granici.

^ar{ijata sekako mu zela merka i mu do{la do ak i na Siljana. Taa e

qubopitna, ima uvid vo se, se pameti, ni{to ne zaborava, ima

posleden zbor, za se ima kapa~e, pogovorka, i{aret, marifet, za

12

12

sekogo ima prekar, da ne se zanesuva mnogu. Siqan sekojdnevno se

javuva na raport. Ako ponekoga{ posaka da e sam ~ar{ijata mu veli:

Ne se dvoi od buquko, }e te jadi volko. Ako saka da si zamine od

meana mu veli: E kaj }e odi{ sega? Znae{ kaj }e odi{? Ako ka`e

deka ima rabota mu veli kakva bre rabota, {to }e raboti{, sedi

tuka. A Siqan e i taen poet, pa mora da pi{uva skri{no, koga nikoj

ne go gleda. Vo ~ar{ijata e skromen, prose~en, kako prvi taka drugi,

se uto~nuva, ne {tr~i, se posipuva so pepel. ^ar{ijata tera majtap

so Siqan, kako {to tera majtap i so svetot i so `ivotot sam.

I ete go Siqan vo meana, i toj seiri, gi na~ekuva na zab minatoto i

idninata, otkriva deka se okolu nego e zavera, dubara, laga, dupli

pas, deka ni{to ne e sveto,i toa ne samo vo odnosite me|u lu|eto

tuku i vo svetot sam, vo samata egzistencija. Svetot e privid, zbir

na prividni stavovi i prividni ~ustva. Toj e nu`no ve{ta~ki i toa e

dobro zatoa {to {tom e ve{ta~ki toga{ ne e tragi~en, toga{ ne

boli.

Siqan zaminuva na svojot axilak, edvaj pre`ivuva brodolom i serija

vnatre{ni zemjotresi, se vra}a doma, sednuva na istoto mesto, vo

istata meana, so istite lu|e, srede istiot seirxiski muabet i nikoj

ne znae ni kaj bil Siqan nitu {to pravel nitu gi interesira. Tie

znaat deka svetot e fatamorgana i deka kosmosot e zakriven i deka

patuvaweto ne e mo`no. A ako Siqan saka ne{to da ka`e mu velat:

{to }e ni ka`e{, xanam. Znaeme se. I taka krugot se zatvara. Kaj

be{e. Nikade. [to prave{e? Ni{to.

13

13

Kundera vo eden esej rasprava za osvetata koja ~ar{ijata mu ja

smisluva na Odisej koga ovoj se vra}a doma vo Itaka. Mu raspravaat

za se {to im se slu~ilo vo godinite na negovoto odsustvo, no nikoj

ne go udostojuva so pra{aweto {to toa toj pravel pod zidinite na

Troja. Ne go pra{uvaat ni za Ahil ni za Hektor ni za Prijam ni za

Hekuba, ne go pra{uvaat ni za Kirke ni za kiklopot ni za pesnata na

sirenite ni za ma~noto desetgodi{no lutawe na patot za doma.

I leleka Siqan kaj Cepenkov: Jas sum vo edna pusta zemja, kaj {to

petel ne peit! ... }e{ki so pu{ka da bev ubien...vo ovaa pustelija }e

umram i orli, vrani, mesata }e mi i jadat... Zer dolna zemja }e bidi

ovaa? Te{ko e koga ~ovek e stranec vo stranstvo. No u{te pote{ko

e koga ~ovek e stranec doma. Najstra{ni se onie vremiwa koga

samiot dom se pretvora vo tu|ina, vo xenem, vo jabana. Koga ~ovek e

na svoeto ogni{te, a sa{tisan i otu|en kako zmija da go polazila.

Koga e vnatre{no raseleno lice. Koga t’gata ne e poradi odsustvo

tuku poradi prisustvo. Koga sedi srede ku}i, a ne mo`e da si ja

prepoznae domata.

Vo osumdesetite godini sekoe moe doa|awe vo Prilep zna~e{e

otsednuvawe vo Hotelot Lipa. Hotel graden po site principi na

sindikalna prikazna, bogat soc-realisti~ki konstrukt, rabotni~ka

utopija, bleskav sinonim na bratstvo i edinstvo. Sjajno lobi,

ogromen restoran vo koj na ~ovek mu e nekako sram da nara~a {irdan

ili tav~e grav~e, koi i onaka gi nema na listata na jadewa. Zameneti

se so Argentisko }urasko i Kievski {a{lik. Nekakov la`en

14

14

Esperanto univerzalizam, falsificirana propusnica za

izmislena Evropa. Bez vrska so bilo kakva organska makedonska

tradicija.

Bev lani vo Prilep. Hotelot Lipa be{e pod ste~aj, zatvoren, poln

so lebarki. Se smestiv, ili podobro me smestija, vo nov, {totuku

izgraden privaten hotel, graden po site principi na evropskata

prikazna kako {to denes ja zamisluvame, koga gi gaime

pridobivkite na kapitalizmot. Dobiv po~esen ogromen apartman od

stotina kvadrati. Do samiot vlez xinovska masa so osum ko`eni

foteqi, demek tuka }e dr`am sostanoci, a ako sum mafija{ }e go

delam plenot. Vo agolot bar so visoki stolici, vitrini so prazni

kartonski kutii za viski. Krevet so ogledalo, ala Xems Bond. Te{ki

zavesi, kako vo budoar. Praveno so najdobri nameri, gurbet~ijata se

vratil od golemiot svet, sakal do go uveze i vnesol studeni, prazni

ki~ formi. Tuka navistina umrela du{ata. Dali da pla~am ili da se

smeam? Kamo ~ergi? Mutafi? Jambolii? [tici? Toa bi bila

vistinska evropska senzacija! Kade e mojot Prilep? Niz prozorecot

gledam nani`ani tutuni. Go gledam Markukuli. I tuka sum i ne sum

tuka.

Vo Debarmaalo, ista prikazna. Se gradat visokokatni kutii za ~evli

na mesta kaj {to bile ku}arki so dvorovi. Spored koj plan, koja

prikazna? Kade e moeto Debarmaalo. Dali }e gradime od koren

la`no novo, dali }e gradime od koren la`no staro? Kaj ni e

vistinskata ku}a? Kaj ni e domata?

15

15

Letoska imavme nemili nastani po povod Stru{kite ve~eri na

poezijata, nastani koi seu{te ne se razre{eni i ~ii posledici

dolgo }e se ~ustvuvaat vo na{eto kulturno i op{testveno meko

tkivo. Nastani vrzani so na{eto poimawe na poimite ku}a i

kultura. Vo sekoja tradicionalna makedonska ku}a sekoga{ imalo

soba za gosti vo koja nikoj od doma{nite ne vleguva. Vo takva ku}a

rastev. @ivotot se `ivee vo kujna, tamu se gotvi, tamu se jade, tamu

se pi{uvaat doma{ni zada~i, tamu e sekoga{ toplo. A gostinskata

soba e temna, prazna i studena. Ovoj koncept na ku}a ja ima za urnek

prikaznata i kulturata na gra|anski salon vo koj gostinot go

dr`ime na distanca, mu go prika`uvame na{iot `ivot kako izlog,

kako reprezentacija, kako paravan zad koj go krieme sramot od

na{ite sekojdnevni `ivoti.

Ne e li vreme da ja spoime gostinskata soba so kujnata? Da gi

primame gostite na svoj teren, da im ponudime da jadat toa {to i nie

denta jademe, a ne da im prostirame ne{to za koe pretpostavuvame

deka e niven teren, a po koj samite se teteravime kako na stakleni

noze. Ne e li vreme i nim i sebe si da si ka`eme: eve ne, ova sme nie.

Da se prifatime, da se spoime so sebe, da se vidime prvo koi sme,

pred da smisluvame koi sakame da bideme. Kulturata e sekojdnevnata

tehnologija na na{iot `ivot. Tuka se gleda kako na dlanka

dlabokata struktura na na{iot op{testven dogovor: koj nosi, a koj

mesi, koj gotvi, a koj jade, koj mie sadovi, a koj spie posle ru~ek, koj

nareduva, a koj slu`i.

16

16

Nie sme vo svesen i nesvesen raskol so svetot, no i so sebe samite i

vnatre me|u nas. Vo bespo{tedna borba, netrpelivost, otrovna

pizma, merewe na se niz dvojni ar{ini. Prikaznata za Siljan

[trkot e prikazna za takviot rascep, za izgubenost, za lutawe, za

nesnao|awe. Prikazna za trauma i za slom. Nakuso re~eno prikazna

za kriza na identitetot. Siqan e prokolnat: Sinko, sinko. pilci da

se stori{ i od ku}ava na{a da odleta{, ta v pole da pojde{, po

trweto da stoi{ i eden drug da se bara{, ta da ne mo`i{ nikoa{ da

se najdi{! Ponekoga{ mi se ~ini deka i na{ava dr`ava, kako i

pilcite Sive i ^ule, se slu{a kako pee ama ne mo`e da se vidi, da se

najde, da se gu{ne, da se isceli, da se smiri.

No Silja [trkot e prikazna i za inicijacija, za hrabrost, za podvig,

za sebenao|awe. Primer deka otu|enosta mo`e da se nadmine so voqa

i rabota, deka izgubenata nevinost mo`e da se nadomesti so zrelost

i iskustvo. Deka likot mo`e da se povrati niz bolna metamorfoza

na novo ra|awe. Od sudirot na lirskiot i epskiot princip se ra|a

noviot dramski izdr`an Siqan. ^ovek koj ne se samoso`aluva tuku

ja prepoznava svojata vina i ja prezema odgovornosta za svojot `ivot.

E dosta ve}e za bolesta! Site ja znaeme i siti sme od dijagnozite.

Postojano ja ~epkame i otvarame ranata. Te{ko ja podnesuvame

bolesta zatoa {to znaeme {to e zdravje, zatoa {to sme gordi i zatoa

{to kopneeme da najdeme iqa~.

Eve nekoi od sostojkite na na{ata prikazna na koi sum dlaboko

gord:

17

17

Gord sum na na{iot `iv princip na paradoksalnost: Anti logika ne

kako iracionalnost tuku kako princip na `ivot. Sloboda na

itarpejovska jurodivost, itrina, snaodlivost. Sloboda na gluposta.

Obratnost na perspektivata. Svest deka `ivotot ne mo`e da se

sfati so um, nitu mo`e racionalno da se iscrpi negovata smisla.

Gord sum na na{ite rituali na `iveewe. Familija, pro~ka, slava,

amkawe so jajca, pregrnuvawe, otvorena emocionalnost, prifa}awe,

pomiruva~ka mo}, igrivost, telesnost, taktilnost, zatvarawe o~i na

pesni, zurli i tapani, sarma, lubenica, pinxur i burek, vnatre{ni

lavirinti na zaedni{tvo i krugovi na qubov, nekakva postojana

detska radost i vozbuda okolu mali ne{ta.

Gord sum na svetata strogost i svedenost na na{ite ikoni i freski.

Kaj i da ~epne{ palimpsesti na rasko{en duh, riznici na zaumna

umetni~ka artikulacija. Bo`estvena patina.

Gord sum na na{ata seriozna istorija na pametewe, pitomost i

krotkost i po~it za razli~nosta, Talmud {koli vo Skopje i Bitola,

mudrost na so`ivot, izvesna istoriska rezignacija i zrelost, uvid

deka `ivotot e seriozna pojava, deka ima smisla da se zboruva samo

za metafizika, samo za smislata sama.

Gord sum na na{ata `ilavost. I pokraj siot naru{en identitet,

zavrzani race, krpa vo usta, obezli~enost i raspar~enost, `iv sum i

gladen sum za `ivot. Znam deka me ima spored na napadite so koi

18

18

rabotat da me snema. Znam deka sum spored upornosta so koja se

trudat da ne sum. Mojata `ilavost izleguva od avanot vo koj me

tol~at i tiganot vo koj se kr~kam. Tokmu toj avan i toj tigan se

moite mesta na mo}.

Se razbira ovie makedoncki raboti se me~ so dve ostrici,

terminite koi gi upotrebuvam se kontaminirani, mo`at da naleat

maslo na ogan. Strasta koja ja imame e i hrana i otrov, mo`e da ni go

stopli domot i da ni ja zapali ku}ata, pogonsko gorivo i za qubov i

omraza. Na{ite najdobri osobini lesno znaat da ni go svrtat grbot i

da rabotat protiv nas. No vo na{ite problemi se na{ite re{enija.

Dedo Cepenko ne u~i: Kaj {to pa|a ~oek, tamu i stanuva.

Lani slavevme stogodi{nina od Ilindenskoto vostanie:

Ilinden i Kru{evskata republika se edna od na{ite najgolemi

prikazni;

tie se na{ata meta naracija. Zo{to ovaa prikazna taka `ilavo

opstojuva i ne opsednuva? Nesomneno zatoa {to ne uveruva deka iako

sme mali mo`eme da kreneme glava, da pu{time glas, da izborime

pravo na svoja istoriska sudbina. So eden zbor, deka sakame da ne

ima, deka imame voqa za sebe samite.

Do pred desetina godini Makedonija be{e vo Isto~na Evropa.

Zna~i, kako-taka, sepak vo Evropa. No taa prikazna se raspadna i

isto~na Evropa ve}e ne postoi. Nie se najdovme samo na Balkanot, i

toa vo negoviot zapaden del, podturnati vo tretiot svet, ne samo

19

19

nekomplementarni na Evropa tuku i nekako sprotivstaveni so

nea, kako orientalen privrzok, kako temno ogledalo na koe taa gi

proektira svoite stravovi. Toa e nova, grda i opasna stranica vo

prikaznata.

I kako sega da se mislime sebe si? Kako odnovo da se evropeizrame,

koga Evropa se pazi da ne se balkanizira? Kako da se vidime, da se

izmerime, da postavime dijagnoza, kako da go namestime ni{anot?

Vodime te{ka i iscrpuva~ka debata po ovie pra{awa.

Edni velat deka isklu~ivo Evropa e vinovna za na{ata nezavidna

polo`ba, deka treba da i se svrti grb na taa bludnica, deka mo`eme

bez nejzinata otu|enost i jalovost, vo odnos na koi nie sme

organi~nost, potencija i spontanost.

Drugi velat deka isklu~ivo nie sme vinovni za se, deka treba da si

svrtime grb na samite sebe si, da i bakneme raka na Evropa i da i

pojdeme vo pregratka so prviot avion, so karta vo eden pravec, samo

podaleku od ovoj haos, anarhija i nasilstvo, vo odnos na koj taa e

red, bogatstvo i ~istota.

I dvete pozicii se inferiorni i samo go pothranuvaat evropskoto

egozoti~no kli{e za nas: vo prvata prikazna nie sme naakani

samobendisani babaiti, a vo vtorata ligavi nekriti~ni epigoni.

Dvete prikazni me|usebno se isklu~uvaat - nudat ili se ili ni{to,

ili pekol ili raj i ni{to pome|u - nikakov ovozemski `ivot. Tie se

malodu{ni i se temelat na negativna identifikacija: ne znam to~no

20

20

koj sum, no to~no znam koj ne sakam da bidam. Tie prikazni se

mrzlivi i pasivni, izbegnuvaat analiza, rabota i ogovornost i

melodramski tvrdat deka zaslu`uvame pove}e.

No vo politikata, kako i vo biznisot (ili kone~no, kako vo

`iriraweto na teatarski festivali), ne go dobiva{ ona {to

smeta{ deka si go zaslu`il tuku ona {to }e uspee{ da go izbori{,

da go ispazari{, da go dogovori{. Demokratijata e postojano i

strplivo pazarewe so onie koi ne mislat isto kako tebe, so onie so

koi si objektivno sprotivstaven. Demokratijata e pregovarawe,

prilagoduvawe, kompromis. Ne{to koe mu e tu|o na ~ar{iskiot,

inaet~iski, tvrdoglav i fiksiran pogled na svet. Onoj pogled koj

meri |uture i ne priznava nikakva poedine~nost, koj operira kako

zatvoren vilaet i prezira sekakva drugost, koj porado }e gi prifati

istorijata i politikata kako sudbina i elementarna nepogoda,

otkolku kako rabotna obvrska i gra|anska dol`nost.

Ni treba makotrpna rabota za da ja utvrdime i uskladime na{ata

avtenti~na i suverena prikazna. Ni treba vostanie na vizija, voqa i

um; na uporen trud, mediumska lukavost i pregovara~ka ve{tina.

Dr`avite se pravat so `rtvi i krv, no se ~uvaat so rabota i pamet.

Pred sto godini, Ilindenskite heroi, svojata voqa za dr`ava ja

potvrdija so svojata avtenti~na i ubedliva smrt. Nie denes,

na{ata voqa za ovaa dr`ava, morame da ja potvrdime so na{iot

avtenti~en i ubedliv `ivot.

21

21

Nivnata pobeda be{e vo nivniot poraz. Na{ata pobeda mora da

bide - vo na{ata pobeda!

Dozvolete mi na krajot da se vratam na povodot na ovoj sobir. So

golema radost go prifa}am ~lenstvoto vo MANU nadvor od

rabotniot sostav. Ova za mene pretstavuva isklu~itelna ~est i

visoko priznanie. Toa go do`ivuvam kako overka za mojata rabota,

od vas, moite sovremenici, majstori upateni vo strukata - onie koi

znaat i umeat. Istovremeno, toa go smetam i kako priznanie za moite

najbliski, za soprugata Patri{a, sinot Igor i }erkata Jana, za

mojata po{iroka familija i za moite sorabotnici. Se nade` za

bliska i plodna sorabotka,

Vi blagodaram.