■ ■t.--

SíOBOona SLOsENiiaVICTOR MARTINEZ 50

Buenos Aires

ReRistro Nacional de la PropiedadIntelectual N9 260251

Año (Leto) VI.

"ESLOVENIA LIBRE"GIASIIO SIGVENCEV V JU2NI AMERIKI

Buenos Aires. 1. junifa (junio) 1948

lí 2 FRANQUEO A PAGARr" r©H g •

TARIFA REDUCIDA

O0h¿ Concesión N9 382.1*©cfcN" (átev.) II.

VtíÓKO DVIGAJMO PLAMENICO NAsiH CILJEV Prostava 25. maja in slovenskega praznikaSillos Stáré, predsednik. Drustva Slo-

vencev je na prireditvi dne 25. maja,ined dru^im izvajal:

Ni slucaj, da prosiavljamo stoletnicolíoja na Zdruzeno Slovenijo ravno nadan 26. maja, ki je najvecjí argentinskinarodni praznífc, 'Leta ISIO, na dan 25.maja, so Argentínei dosegli svoj narodni ciJj. da se na zemiji, na kateri zivijo,iatero .obdelujejo, sapii viadajo, jn sami

. postavijajo svoje zakone.

Na dan 25. maja 1810 si je argentinski narod izbval svojo prvo vlado, svojoprimero junto. Tega dogodka se sleher-ni Argentinec spominja s ponosom inspostovanjem. Vse te njihove proslaveniso diktirane po kaki stranki ali rezi-mu, ampak izhajajo iz iskrenega dozi-vctja spomina na dan osvoboditve inneodvianosti.

Ce mi td dan slavimo stoletnico svoje. borbe za Zdruzeno Siovebijo, naj bo to

simbolióen. ízraz nasega globokegs spo-^tovanja do argentinskega naroda, kije nani protikomunistícnim ízgnancemdaJ zavetje.

StoJetnica boja na Zdruzeno Sioveni-jo. ¿ivimo V dobi, Ico se v ,enem tednuodigra vec zgodovinskih dbgodkov, kotse jih je V prejsnjih stoletjib v mesecihali letih. Malo casa je se mtnilo, odkarsta 3i stala nasprotí v borbi dva giganta. V tej borbi so zginjale drzave in soceli narodi v neVamosti za svoj obstoj-,Pocl skorjo nekakega miru • pa ze tliogenj za novo borbo méd azijatskim ko-munizmom in zahodnim svetom. Ne ve-rao ali bo to jutri ali v enera letu áiikasneje. Vemo le to; da bo do te borbepríslo.

SJovenci smo najmanjsi ali vsaj edennajmanjsih narodov na svetu spioh. Vs.voji zgodovini smo dokazaJi, da steviloni odlocilno za kultunio in gospodarskorást naroda. V taki dobi ko.t je ta, sinarodi- postavijajo svoje cilje in programe. Zá ñas Slovence ni nobene tako ja-sne in enostavne stvari kot je ñas ciljin ñas program. Níhce ne more najtihic novega. Kajti pred sto letí je 44slovenskíh moz prízgalo plameníeo, kinaj ñas vodí k naSemu ciíju, ko so v pre- -prostih besedah povedali: Vsi Slovencinaj se zdi'uzíjo v eno upravno enoto,Ljabijana pa naj bo sredísce te Zdru-zene Slovenije, kjer si bo slovenskí narod sam postavijal svoje postave in-zakone. Ta luc, plamenica, je sla iz rodaV Tod. Vrstila so se imena: Bleíweís,Toraait, vmeria pisateljev, politikov, papreko narodnih taborov, ki so castno

.nosili to plamenico.

2iv¡mo V zgodovinski dobi. Smo rod,-ki je V najtezjem cásu prevzel to plamenico," ki jo morda prinese do cilja.Sodim, da zahtev, ki so 'jih postavilinasi predniki pred sto leti, nam ni trebaprav nic sprcniinjafci. Morda bi dodalile eno misel, ce hocerao plamenico vamoprenesti preko víharjev; Ne delajmo si«evraínikov. Spostujmo vsakogar, kispoAtuje ñas kot narod z vseini pravi-cantl, ki naro pripadajp. Mi ne zahte-vamo od bikogar, da nosi obleko po na-sem kroju in prav tako pdstimo vsalco-

inur, <Ia«si jo ki-oji po svoje. To je tucliedino zdrava ín trdna pot za ustvarja-nje skupníh zivljenskih okvirov narodov. - •

Ne slavimo te obktnice doma v mirrnih razmerah." Ta (loba in razmere, vkaterih smo, zahtevajo od ñas mnogo

S pioslavo 25, maja, najvecjegn argentinskega narodnega praznika, so slovenskí protikorauiiisticni emigranti zdru-zíli tudi prostavo stoletnice bcíja za Zdru-

-zeno Slovenijo. S tem so hoteii dati samo izraza sVoji privrzenosti demokrat-skim idejain z zeljo, da fai luc svobode,

IOS ESLOVENOS V EL 25 DE MiVOJunto a la (iesta del 25 de Mayo,

iestejada por toda la nación argentina como su fiesta máxima. los refugiados anticomunistas eslovenosen la Argentina festejaron el primer aniversario de la lucha por la"Slovenia Unida". Fieles a sus ideales de democracia quisieron que laluz dé la libertad, progreso y prosperidad del 25 de Mayo de 1810,brillará también en su madre-patriaque ahora debe sufrir bajo el terrorismo de una dictadura comunista.

El solemne .acto, organizado porJos refugiados eslovenos, tuvo lugaren la sala parroquiaí de Santa Julia, que para esta oportunidad fuédecorada con banderas argentinasY eslovenas. Muchos huéspedes argentinos fueron muy aplaudidos,

. encabezados por el cura párrocoRev. Figallo.

. El {^residente honorario de la Sociedad Eslovena. Rev. Pbro. JuanHladnik, saludó a todos los presentes especialmente a los huéspedesargentinos, a quienes agradeciópor toda ayuda, prestada en tantasocasiones a los inmigrantes eslovenos. Hablando sobre el significadode la fiesta de 25 de Mayo, subrayó que la Argentina obtuvo su independencia y libertad, pero losEslovenos festejan el primer cénte-

vec, kakor ce bi mimo zfveli doma vdoniovini. Danés je potrebro, da smodrug do drugega obziraejái, kakor kdaj-kali. Danés vidis oceta ali mater, ki bidoma ze uzivala sadove svojega zivljen--skega déla na rodni zeinlji v krogusvojíh otrok in vnukov, pa morata saina, oropana zemije in doma ter pro-

.pogosto tudi.svojíh sinov in hcera, ssvojimi trudnimi rokami sluziti vsaj-danjí kruh. Danés vidis nasa dekieta prizaposlítvah, ki so dalec od njihove izo-brazbCs Danés vidis ínteligenta pri roí-iV=m deluí' Tezko je to zivljenje. Ne bopa- pretezko, ce bomo prevzetí medse-bojnega spostovanja in brezmejnega ho-tcTija, da si kot resnicni bratje in se-'stre pomagamo drug drugemu. Imamomocno vez, to je vez velike ideje, za ka-tero smo doprincsli zi-tve. Predno boldanés ali kdaj izi'okel kakrsnokoli bese-do obaodbe ali neosnovane kritike, spom-ni se tega: V prvih dnéh junija je oblet-nica deset tisoc íialih zrtev., Vsi ti -sozrtvovali na oltar slovenskega narodavec, kakor je ali bo kdorkoli od ñas.2avedaj. se; da vedno, kadar ruli.s nalo

nario de la lucha por la libertad.Gracias a Dios la Argentina obtuvo su libertad y en el momento dela révolución comunista que destruyó a nueslra patria eslovena, laArgentina concedió abiertamenteuna patria y un hogar a nuestrosrefugiados.

Todos los presentes aplaudieronlas palabras del Pbro. Juan Hladnik y después escucharon el himnode la Nación Argentina.

El presidente de la Sociedad Eslovena, abogado Milos Store, saludó a tod(7s con un discurso muy im-porlante y dijo también: "No es solamente el caso, que nosotros losEslovenos festejemos nuestra fiesta,el 25 de Mayo que es la más grande tiesta de la Nación Argentina.El 25 Mayo la Nación Argentinase independizó, por ello, en la tierra donde viven, trabajan los Argentinos, ellos mismos gobiernan ydeterminan las leyes.

La Nación. Argentina obtuvo enesta fecha su primer gobierno, suPrimera Junta. Todo Argfentino. festeja este día con orgullo y respecto. Los actos en honor de esta fecha no están determinados por impartido o un régimen, pero estánnutridos por los sentimientos de lalibertad e independencia.

enotnost ali délas ali govoris kaj take-ga, kar ni v cast slovcnskemu imenu,bijes V mrliski obraz tem na.lim zrtvam.

Storimo v.se, da bo ime slovenskeganaroda danés, ko so Slovenci raztreseniskoro po vsch kontínentih'sveta, ohra-nilo svoj slovcs kot ga je imelo dosedaj.

Iz vseh izgnanskih sredíse po svetupa naj' slovenske roke visoko dvigajoplamenico nasega cilja, ki je bila prizga-na pred sto leti.

Bog naj nam da cimprej tiste uro, kosí bo slovenski narod v Ljubijaní kotsredilcii Zdruzene Slovenije saní pisalsvoje zakone in postave.

Odhod .beguncev iz ítalije. V mesecuapvilu je zapustilo Italijo na "StrolkeIRO 2860 oseb. Od tega jé biio repatri-rnnih 403, (27 Turkov, 80 Kitajcev, 28Poljakov ín druge manjse skupincGrkov, Avstrijcev, Kubancov in Cehov

-ter Slovakov). Emigriralo pa je 2457beguncev. (nad 2000 v Argentino, 100 vKanado —od tega 81 judovskih otrók,drugi V USA in razne evropske drzave).

ki jo bila V Argentini prizgana ze predsto leti in ki dezelo vodi k vedno no-vim iiapredkora, posvetiia tudi le v onedezele, ki danés se jeée v mi-aku in krvikomunisticnih diktatur.

Prireditev je bila v dvorani polegzupnijske cerkve pri Sv. Juliji. Udele-ziló se je je okrog 500 slovenskih emi-grantov, med" katere je pri.slo tudi vecslovenskih .staronaseljencev. Med sabosmo pa mogli pozdraviti tudi ve5 ugled-nih avgentinskih gostov, pvedvsem prec.g. zupnika Figalla. Dvorana je bila zato priliko lepo okíasena z argentinskimiin slovenskimi zastavieami.

Ob napovednai uri je stopil na odercastni predsednik Drustva Slovencev 5.g. Hladnik. Najprej je pozdravil argen-tinskü goste, zatem pa vse navzoce slovenske emigrante. Argentinskim gostonise je predvseiu zahvalil za velikoduinonaklonjenost, katere so pri njih deleznislovenski amígranti, zatem je pa v ka-stiljaiiscini in slovenscini spregovorilnekaj toplih besedi v spomin 138. oblet-nice vojstva argentinsko svobode in .sto-te obletnice boja za Zdruzetio Slovenijo.Poudarjal je, da jé Argentina Iota 1810.do.segJa svojo svobocio, Siovenci pa slave'•stoletnico boja za svobode. Hvala Bogu,da jo vsaj Argentina dosegla svojo ne-odvisnost in popoino svobodo, da je se-daj, ko se je nad naso domovino razbe-sncl vihar komonisticneg.a nasilja, mo-gla odproti svoj gostoljiibni dom nasimprotikomunistícnim emigrantom.

Izvajanja g. govornika so'naletela napoíno odobrávanje vseh navzocih, ki sonato stoje poslusali argentinsko narodnohimno.

Predsednik Drustva Slovencev g. od-vetnik Milol Slare je zatem imel dalj-li govor, v katerem je predvsom orisalpomen argentinskega narodnega praznika, kakor tudi spomin na stoto obletnice boja za Zdruzeno Slovenijo in na-loge, kí jih iinajo slovenski emigranti,kjerkoli-po svetu pac zive. Med drugimje dejal:

(Govor g. Stareta prinasamo na dra-gem mestu.)

Za njegova lepa in tehtna dzvajanjaso se vsi nnvzoci zahvalili g. govornikuz odobravanjem, moski oktet, pa je ta-koj nato yod vodstvom g. dr. Savellijaodpel voc slovenskih narodnih pesmi.

Naslednji govornik na proslavi je bilg. dr. Bojan Ribnikar, ki je med drugimnaglasal, da je pred sto leti zgodovin-sko nakljuce hotelo, da je pescica slovenskih moz proglasila rojstvo noveganaroda, ker slovenske Ijudstvo dotedajse ni bllo narod, ampak samo narodnost-na grupacija, Ideja Zdruleiie Slovenijeje bila osnovna misel vsem zavednimslovenskim javnim delavcem, v zacetkuskoro nedosegljlv ideal, pozneje pa ved-no bolj resnicna stvarnost.

Dr. Ribnikar se je'nato spominjal za-sluznih slovenskih moz, ki so s tem idea-lom v arcu dvigali slovenski narod. Toso bilí duhovniki, politiki, pisatelji ingospodarstveniki: Slomsek, Mahnic, J«-glic, Bleiweía, Toman,, Razlag, Einspie-Icr, Tomsie, Jurcic, Levstik, Kersnik.

(Dalje na 2. strani)

Stran 2.

Proslava argentinskega

drzavnega praznikaSplofíni navodni proslavi 25 ma

ja so se pridruzili tudi slovenskiemigranti, ki so prisli v to svobod-no-in svobodoljubno republiko kotzrtve komuiiistine revolucije " indiktature v domovini. V zahvaloza srecno resitev in za prpspeh nove domovine so se polnostevilno ii-d'elezili sluzbe boicje v cerkvi Naj-svetejsega Zakramenta. Prostranolepo cerkev so napolnili do zadnjihprostorov. Sluzbo bo^io je opravilg. Skvarca, med sveto maso je paim'e] priloznostni nagovor na emigrante g. Hladnik. Med cerkvenimopravilom je büo Ijudsko petje. Poslovesnem Te Deum so slovenskiemigranti zapeli se m o g o c n o"Povsod Boga".

(Nadnljevnnje s 1. strani)

Stritar, Gregoráic, Tavcar, brata Vos-njaka, dr. Janez Krek in se nestevilnidrugi. Vsi ti dobri .Slovencí níso hodili1)0 istih poteh. Pogostona so bilí celpsprti med seboj. Toda v osnovnem pro-graniii .so bili miotní. Zavedali so se, daje za uiesnicitev velikih obcenarodnihidealov v prví vrsti potrebna narodnasloga. Vedeli so, da lahko Slovenci pve-inagamo nesroco majhnega stevila samos .sloznim in skupnim nastopom, ce po-zabimo na strankavske kori.sti, kakoista nam po prvi osvoboditvi najlepSe po-kazaia dr. .Antón Kovosec in di*. Gvegor2erjav, Danos pa je to za dosego naSihstremíjenj pokazal predsednik Narodne-ga odbora za Slovenijo dr, Miha Krekz naslednjimi besedami: „Da bomo os-tali koristni, tvorni clani slovenske na-Todne skupnosti, bodinio predvsem dobriIjudje, iskreno slozni bratje med seboj."

Svoj govor je g. dr. Ribnikar zaklju-cil s pozivom na vse, ki vodijo, naj bodostrpni in slozni z enim namenom: „Svo-bodna Zdruzena Slovenija".Za dr. Ribnikarjem je imel referat o

temi „Evropa in Slovenci leta 1848." g.dr. Brumen. Opisal je bume dogodketega leta v Avstriji in ostalih evropskihdrzavali ter poudaril glavne ideje tehrevolucij, ki so se'razSirile med narode.Omenjal je tudi stoletnico slovenske na-rodne zastavo.

Naslednji tocki je imel g. .prof. O.sa-na, ki je na klavirju dovrseno odigralChopinov ..Nocturno" in „VaIcek", na-kar je gdc. Mayerjeva obcutno dekla-mirala dr. Pregljevo pesem „Bog in Slovenija".'

Urednifc g. Ruda Jurcec je zatem orí-sal razvojno pot ideje Zdruzene Slove-Jiije od leta 1848. do zadnjih Jet ter jeposebno poudarjal zeljo in stremljenjater zahteve po svobodi, ki jo mora imetinarod za svoj neraotcn politicni, gospo-darski in kulturni razvoj. Slovenski narod JO dolzan zvestobo tej misli v spo-mm in zahvalo tistim zrtvam, ki soza njo padle in se padajo.

Moski oktet je znova odpel vec slo-venskih pesmi, nato pa je g, gpeh reciti-ral Kalinovo „Zdravico za leto 1948'.".Uspelo prireditev jo nato zakljuéiY-

inesani zbor slovenskih emigrantov, kije odpel vec narodnih pesmi, med drugi-mi „V Gorenjsko oziram se skalnatostran".

Obcinsfcvo je bilo s prireditvijo zado- )voljno in je izrazalo samo eno zeljo, da 1bi jili bilo se vec. Argentinski gostje pa skljub temu, da niso razumeli besedila íposameznih pesnii, niso mogli prehva- sliti njihove lepóte. s

SVOBODNA .SLOVENIJA

Ob roistvu iidovske driavé Odhod dr. Janeza v misijone*

Letos dnc 15. maja je voclstvo zidov-

skoga pokrcta v Paicstini oklicalo usta-

novitev zidovske drzave in istega dne so

arabske vojskc z vseh strani zacele z

vojnim pohodom proti tcj novi drzaví;Anglezi so se istega dne zacell iimikatiiz dezele, ki je bila od icta 1918 njihov

protektorat. Pa )ie bi bila sinela biti;

kajti Anglezi so v letu 1917 v takozva-

ni dekiaraciji lorda Balfourja obljubili

zidom samostojno drzavo v Palestini, cese bodo za njih vojskovali. Po pryi voj-ni zidje tega niso dobili in v drugi sve-

tovni vojni so se v vrstah angleske ar-made tako dobro vojskovali, da so se na-

ucllí toliko, da -so'napadali Angleze vPalestini in se sedaj vojskujejo s pre-mocnimi arabskimi vojskami Se dokajzilavo za svojo novo-drzavo.

2idje so V tej drugi svetovní vojni iz-gubilí pot miijonov v raznih koncentra-cijskih íaboriscih. Razumljivo je, da sizele nekjc zatocisca, kjer -bi se lahkoiimaknili tolikim nasprotnikom, Todadrzava, ki so je oklicali, ni .samo njihovproblem; na njej ze vise vse tezave sve-tovne politike, ki so tele: 1. nikdo neve,kaj naj bi bila ta áidovska drzava; 2.zidje hocejo svoje pojme o delitvi Palestino vsiliti drugim, no da bi jih po-lesfnf. °

valcev Palestinc zidovski voditeiji niso y nedeljo dne 23 maia <íp íp sinnikdar vprasali za njih mnenje; v tem venska begunaka aklipnost V B«e-ozu-n se zidje pac zanasajo na to, da Do- nos Airesu zbrala k leni in nrido lahko Arabcem vsilili svoje nazore srcni manifestaeHi inizrabljajoc nasprotjo med USA in So-, gpg^ se je manifestiralo kakovjeti-ali pa trenja med angüjo in USA. po.jmuje slovenaká

rlfl V\1 lítTAllQVllí •_ ^ ^ i . ' UpnOSVZato zidje tako hite svoje poslanstvo, da bi uveljavili svo

je nacrte, predno bi priSlo do poravna-vo tezav v sedanji mednarodni- situaci-

ji, ali pa da ze pridejo z izvrsenim dej-stvom, áe bi se sedanja napetost spre-

vrgla V svetovní konflikt. Ce y sedanjeratronctku kdo raSuna na vojno prej, ka-

kor pa bi se to naravno moglo dogodi-

ti,~tedaj mora racunati na uataljenostsvojih si! in oporiSc povsod tam, kjerbi mogel postati prostoi- poprisce novih

vo'jnih pohodov. Ce se boji med Arabciin zidi ne omeje dovolj hitro in zaneslji-

vo, tedaj bo bliznji vzhod prav lahko zanoy vojni konflikt, isto, kar 'je bil v le

tu 1853, ko se je zaradi interesov v Pa

lestini sproziila krimska vojna, ki je

trajala tri leta in se je zakljucila s po-

razom carskc vojske pri Sebastopolu.USA in Anglija ne smeta tedaj ostati

brez oporisc v tem delu sveta.Pa se ena primera je s tem v zvezi za-

nimiva: po prvr svetovní vojni je Zveza

v tujem svetu inslovesno je bilo izprieano, da ñasvse skupaj veze globoka poveza-nost; ce se kdo poslavlja od ñas,rad vsakdo'prihiti, da mu povesvoje. lepe zelje za bodocnost, -obeTnem pa tudi obenem z odhajajocimponovi vero v koncno zmago naíe-ga boja.Tak je bil okvir prireditve; ki je

veljala sloyesu drja Janeza-Janezu,ko odhaja kot zdravnik v misijonena Kitajsko. Dasi je sele pred ne-kaj meseci prisel v Buenos Aires,j-e ze mogel na svojih sluzbenihmestih in v nasih drustvih vtisnitítoliksne sledove, svoje delavnosíi,da je bila dvorana pred kapelo nona.si nedeljski sv. maji kar noJna .Slovenc-e-v.

Pryi je spregovoril v slovo drjuJanezu p. Lado Lencek, C. M., kije V svojem nagovoru pojasnií'po-

narodov mogia skoraj deset let drzati ^ SVOjem nagoVoru pojasnil po-vnrníni! ! —Y"® . ^ na takiiT vajetih.-da ni prislo, do m/n_tega velikega dogodka. Pojo in 3 'z?dovsk--f'H"'' vojnega spopada. Sele v letu 1928'je med ^ J® ^r. Janez tedajti 1 „ ' T , Bolivijo in Perujem prislo -do prvega «dlocll, da bo sel V misijone, ko je-5a se laZ t cborozonega razracunavanja. - Nova Koroíkem vidsi zaloigro naS hkama, zidi in arabci.. ^ Successu (Ne-w York) pa se mo- Tltu. Od tedaj naprej je bil dr. Ja

ra, komaj tri leta po drugi svetovní voj- vedno uá delu, da to svojo mi.-Tezavc; Nazori zidovskih voditeljev ni, (sicer ta se vedno formalno ni za- Uresnici, obenem pa-.je v na-

, v Palestini o glavnem vprasanju, komu- kljucena, ker se ni mirovnih pogodb z b-egimskih bolnisnicah in Or-mzmu in njegovi vlogi niso prav ni& ja- Nemcijo' in Avstrijo) ze posvecati "^anizacijah pomagal SJovencem-sni. Nekatere tocke zidovskega progra- obrambi miru v tako hudi obliki. Kar se beguncem, kjer je mogeJ. Ñas bojma so bolj komunisticne ko'pa trdne v je po prvi vojni dogodilo v desetih le- komunizma se ne vojuje sa-svojih demokratskih osnovah. Mlajsi ele- tih, se sedaj omejuje'na komaj tri leta, • PJP "8 eni fvontí, ampak se odloéa -mentí v zidoyskem pokretu so odlocno , kar v 20 letíh, se lahko dogodi v botih ta borba zlasti na Kitajskem inza smer, ci jo zagovarja sovjetska di- sest letih in tako bi prisli na prag le- sploh v Azlji, kjer miljoni in mi-Plomac.ja. Arabskih sosedov in soprebi-' ta 1951. Ijoni cakaio nn -nomof v

sploh v Azlji, kjer miljoni in miljoni cakajo na pomoc v tem bo-

KAJ JE NÓVEGA V ARGENTINI—Proslava 25. maja — dneva domo-

vine. — Letos je Argentina slavila 138.oblotnico proglasitve svoje svobode. Napredveeer tega praznika je bila v vladnipalaci slavnostna vecerja, ki jo jé pred-

.sednik republike general Juan DomingoPerón

tinskih kolonij príhitelí tja se "zastopni-"ku vlad in .iavnih u.stanov, da se ob tejpriliki Argentini zahvalijo za vso nje-no pomoc ín sodelóvanje pri urejanju novih razmer v svetu.

nriredii —Glavni kolodvor y-Buenos Airesu, ki he.™»"a. R=«„. bo Ji. -

ju proti poganstvu komunizma.Za njim je spregOvoril se bese-

de slovesa dusni pastir beguncev vBuenos Airesu g. Orehar in natopredsednik Druítva Slovencev._,9.Milos Stare, ki je v svojih iskrenihbesedsh slovesa obrazlozil, kaj vsenam je dr. Janez pomeniJ in mu ze-lél na novem mestu na R'iíaj.skemV imenu ñas vseh najlepse. uspe-

zelili vsi clani "osíl ime General-Perón, nskaj spregOVOrila drju Janezumaja je bila najprd velik^" / f' " tvrdka Cario Bbrsari je ffdc. Maferjeva, kí mu je izrocilacija lolske miadine pred nalaS^r via' a prejeia-dovoljanje, tudi lep sopek S slovensko troboj-na Plaza de Mayo- nad 27 000 K- f í prepelje v Argentino vse na- niCO.cev loiskih zavodov se ie zhrAi ? ' gradivo za grad- Spregovori! je nato sam dr. Ja-kjer je z balkona spreeovo,--i . '"^® Poslopjj cest, vodnih naprav in pre- "Cz, ki je V nekaj klenih stavlcihdilnih osebnosti o pomenu nr '®'' ̂ l^ostov na Ognjení Zemlji: To orisal pomen svojega odhoda, na-Opoldne je bil slovesen Te Deu ^ v~ -t Podjetje, ki bo pri- kar je p. Lsníek blagosiovil lep mi-tedrali,']n ga je opravil sam •*" ^ a ' ® Argentino z vsem svojim graflí- sijonskih kriz in ga izrocil odhaja-gentine kar'dinal Copello «^10^1; . í" osebjem. jocemu. - Spesmíjo hvalnico se jese ga pa predsednik general T.Z n —Pomanjkanje deviz se zelo obcutno lepa in ganijiva prireditev zaklju-mingo Perón z vsemi clani viíl -i cena dolarju «3. - Naslednjega dne je dr.

V imenu slovenske -skupnosti jenakaj spregovorila drju Janezugdc. ilífi/ér/eva, ki mu je jzrocila

• vec vo-dilnjh osebnosti o pomenu praznika] —Opoldne je. bil slovesen Te Deum v ka-tedrali, ki ga je opravil sam primas Ar-gentine kardinal Copello, udeiezili sose ga pa predsednik general Juan Do-

jvvKXWJi k7rt/j\.¿U vv«i<s«i^cbp

kar je p. Lsníek blagosiovil lep mi-sijonskih kriz in ga izrocil odhaja-jocemu. — S pesmíjo hvalnico se jelepa in ganijiva príi'ediíev zaklja-diJa, — Naslednjega dne je dr.mingo Perón z vsemi clani vladT-i ^® dolarju ¿i 3- - Naslednjega dne je ar.

diplomatskega zbora poveljnik obnrí ' ^ J3nfi¿ s holandskim parnikom od-nih sil in vodilni predstavnik javn imrastla.' Predsednik aosnodar-- pOtova] proti áanghajU,precoj nnrastla. Predsednik gospodar-*

skega sveta Miranda je s tem v zvezí po-gospodarskga ter kulturnega .zivlienia \ f. .® ."^"■®"da je s tem v zvezí po-Po glavni cesti Plorídi na trg San Mar" nif • ^ da nikdotin je bll tudi mlmohod voiske ir, riv„ u. , "® '"«"cUo in datin je bil tudi mlmohod vojske in dru- bo Argentigih oborozeníh edínic. — Na vecer jebila V gledaliséii Colon slavnostna pred-staya opere "Boheme", ki so se je ude-lezih predsednik drzave general Juan

na kmalu zopet imela tolikodolai-jev, da jih bodo ijudje lahko celohranili v svojih blagajnaJi. — Doklerpa Argentina ne projme vec dolarjev, boviada kupovalo t.un, kjer bo lahko pla-

PISMO 7. OGNJENE ZEML3E

—Vsa Argentina in tudi inozemstvo8ta proslavíla ta parodni praznik in sobile V vseh vecjih in manjsih krajihskupne proslave in proslave po raznihzavodih ín napravah. _ y inozemstvnso bile proslave na vseh diplomatskihzastopstvih Argentine In so poleg argen-

Bancni usluíbencJ bodo prejelí nove pla^e in napovedujejo, da bodo novemezde kmalu objavlj'ene.

Poraviiajteiiaroéuiiiw

éimprejl.

Prijateiji lista nam je z narocnino po-slal tudi nekaj vi-stic, ki jih tu objavlja-mo zaradi zanimivosti. Takole nam pise; Imamo sneg in vecen veter. Tudideája ne manjka. Pred krstkiiiJ Je. ter-mometer ksz.al na letítliScu —jo, da je dostfkraí mW ie hujli. Hra-ne imamo zadosfí. KoUkor je hoSemo.Tudi -drv za peü. katere so nam préd ■kratkfm postaviJi v sobe. Prej smo de-Iflli po iO ur na dan, sedaj pa ie mesecdni po 8 iir. Iskrene pozdvave vsem slo-venskim emigraníom od slovenskih fan-fov na Ognjeni zemlji.

§te*. 11. SVOiíODNA SLOV.JNIIA Stran 3.

LJUBLJANSKI PROCES:

Vodiini komunisti v sluibi gestapaKoncen) api'ila se je v Ljubljani zacel

velík preces proti vodibiim Icomunistomin najvisjim uradnikom sedanjega ko-•monisticTiega rezÍTOa v Titovi Jugosla-

- viji. Na zatozno klap so posadili najvid-nejse predstavnike komunizma; vecinavseh obtozencev je ze pred dnigo sve-

tovno vojno delovala in to v.odilno vpodtalni'komnnistiéni organizaciji in si-

cer skupno'z glavnima organizatorjemakomunizma na Slovenskem — z Bori-

som Kidriéem in Edvardom Kardeljem.

V svoíem opicjem posnemanju vsega,kar se kihne in vzdihne v Moskvi, so taproces organizirali prav tako, kakor jeto delal Stalin v letih 1935 do 19S8, ko

.je preganjal takozvane trockiste in dru-ge sebi nevame Ijudi, da bi potlaéil in

opravidil neuspehe svojih potletk in svo-jih upravnih ukrepov. Tedanje procese

je spremljal velik val "cistke" po vsejBusíji, ker je rezini rabil za svojo in-

dustrializacijo miljone in miljone delov-nih suznjev; te suznje je rezimu dova-jala GPU — sovjetska Obna — in te-

ror te policije je naragíal tem bolj, pimbolj je naraacala potreba suznjev vskladu z neuspehi v industrijalizaciji.

V Títoví Jugoslaviji se tudi hudo opa-za, da je petletka zacela drseti v neus-

peh in nikdar ni bilo v drzavi takegapomanjkanja vsega, kakor danés. Polegtega mora rezim v Beogradu poáiljatiV Moskvo "presezke" svoje proízvodnje.

Nekdo mora biti kriv ■pomanjkanja innezadovoljstva. In rezím je ze segel poprvih; pi-ed dnevi so lísti porocali, dasta bila iz vJade odslovljena financní

ministeri Zujevic in Andrija' Bebrang.Slednji-je slovel za strokvnjaka v mar-ksisticni gospodarski teoriji. Nekaj dní

-nato je ameríéka agencija United Presspórgala, da sta oba izgnüa v zaporihin da sta najbrá ze biia usrorccna za-radi tega, ker da sta glavna krivca ne-uspele petletke.

Vzporedno s temi dogodki pa se jezacel V Ljubijani velik proces proti vo-

dilnim komunistom. Razprava je bilatokrat zopet v veliki dvorani na Tabora in sicer je obtozence sodilo armadnosodilce, ki je bilo sestavljeno takole:podpolkovnik Joíc Segcdin, majov Mir-

• ko Lokar, poroínik Grujo Curbuz, do-polniki sodnik dr. Stefan §ober (bivsizdravnik v Crnomlju), zapisnikav pa jebü porocnik Stané Palcic. Tozil je javnitozilec-Vlado Krivic, pomoénik njegovpa je vbil dr. Viktov Damjan.

V razpravno dvorano so sraeli samotistí, ki so iineli posebne vstopnice in jetorej rezim izbra!, kdo sme tja.

Obtozenci: Branko DiehI, dipl. filozof,glavni inspektor pri-Kontrolni komisijivlade LRS; "Stane Oswaid, geodetskl in-zenir, pomoénik ministra za industrijopri centralni vladi (torej pomocnik Bo-risa Kidrica), Karel Barlc, inzcnir ke-mije, tajnik ekonomske komisije pricentralnem komitetu komunísticne par-tije za Slovenijo, Janko Puffler, steklarv tovami v Hrastniku; Martín Presterl,avstrijski cagnikar in dopisnik komiiní-sticnih iistov v Avstrijí; Bons Kranje,inzenir kemije in profesor na univerziV Ljtibljani; Milán Stepisnik. ravnateij

^■tpvarne v Slovcnski Bistrici; VladimirLicen, ravnateij kemicne tovavne vMedvodah; Paúl Gasser, elektricar izInnabincká; Rlldegarda Hahn,~zasebii¡-ca iz Dunaja; Mirko Kosir, profesor naIjubljanski univerzi; Oskar Juranic, hr-vatske narodnosti, generalni tajnik vbeograjskem zunanjem minísterstvu;Peter Corié, hrvatske narodnosti, tajnik

- zadroge v Petrinju, Ramo ' DerviSevlc,srbske narodnosti iñ Joíe Benegalic,stekJar~iz Hrastníka.

Obtozence so branili in sicer nastav-Ijeni po sluzbeni dolznosti; Josip Cobalobtozenega Diehla in Corica, dr. FiniGvossmann obtozenega Staneta Oswal-da, Hildegardo Hahn in Jozeta Benega-lija, dr. Zdena Brejc obtozena KarlaBarlota in Bprisa Kranjca", Joze IIc jebraníl Janka Pufflerja in Dervisevíca,

dr. Vladimir Grossmnnn Presterla inGasserja, dr. Vladimir áuklje MilanaStepiSnika in Oskarja Juranica, FrancKoder pa Vladimirja Licena in MirkaKosirja,

KAJ PRAVI OBTOÍNICA

Branko Diehl je bil ves cas vojne kotclan komunísticne partíje agent gestapa; zí^ casa nemske okupacije Ljubljanoje bil poslan v Dacl\|iu in ko se je vrnildomov, je bil takoj pod komunisticnímrczimom postavljen na vísoka odgovor-na mesta. Marca 1946 pa se je zvezal sPresterlom in mu dajal podatke za vo-

' hunsko mrezo, ki je delala v prid za-hodnim tlrzavam.'Kot agent tuje spio-naze je prejemal túdi nnvodila za sabo-

Morska, divcrzantska (komunisticno iz-razoslovje prinasa kar tako narevnostnekaj i'z ruskega kriminalnega arhiva,ne da bi se potrudilo najti za to primaren slovcnski izraz; najbrz §e ne obsto-jajo taka dejanja, ki bi jih nasí Ijudjelahko razumeli kot díverzantska, ker paje izraz obicajen v Stalinovih procesíh,mora takoj tudi v slovenska usta) dejanja. Zlasti je razkrival tujím agentom

-délo na Jesenícah in povzoipil izgubo170 vaznih uradnih spisoy. y avgustuicta 194y je v Begunjah vstopil v sinz-Ijo Gcatapu. V Dachau je sodeloval prigestapovskili unicevanjih intomirancev.

Stanc Oswaid je bil pomocnik zvezne-ga ministra za industrijo Borisa Kidrica in- je Diehlu predajal vazne listineza tujo spíonazo. Tudi on je Icta lff41stopil V sluzbo gestapa in je v Dachaudelóval kot gestapovski vohun, denuíi-cíant in priganjaé.

Barle-KarI je v letu 1941 v Brestu, vFranciji ízdal gsetapu nekega borca izIpanske vojne in je ze tedaj stopil vsluzbo gestapa. Ko je bil v Dachau, jetam. soledoval pri unicevanju éloveskihzjvljcnj V raznih laboratorijih.

Puffler Janko je bil-pred 'drugo sve-tovno vojno v raznih misijah za komunísticne stranko v Franciji, Spaniji, co-

I DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA |I ZAVfTKIZASI.OVE]VIJO |5 Dostava t-ez Svico s sodelovanjem tamkajsnjih ornañizacij za pomoc g1 ArtUB-o Brifller 25 ile Mayo 305, Of. G5fí - T. A. »3-07:i7 |2 Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13. ' »

ZAVITEK KA VE KOLONIJALNI 2AVITEK4',^ kg najboijse surove "Santos" 1 kg kave (doza)kave 2 Ibs cacaoa ' •

cena m$n. 27.— 227 gr, Ceylon caja-ZAVITEK SVINJSKE MASTI - 5 Ibs kristalnega sladk'orja

doza zajamceno ciste svinjske ma- . cena raSn. 25..30sti, netto 2100 gr. . MLEÓNI ZAVITEK

ZAVITEK Rlá 4. ^ polnomastnega miekajj/ 1 • * V pfflhu•- ^ » 1 - r/i 2 dozí sladkancga kondenz. mleka'

ZAVITEK- SAIÍDTN ^ ¿oze^nesladkanega kondenz.14 doz La portugaísicíh sardín j smetane

cena mSn. 23.o0 in$n'23.20ZAVITEK MILA

4 kg müa cena in$n. 20.— ZAVITEK dOKCLADEDANSKl ZAVITEK ' najboljsa nizozemska

1 kg sutovega masía "Kwatta" v skatljah f, fE mesa _ ' 2 kg netto ceni kg prekajene trebusne slanine ZAVITEK MAádOB

1 JiK (do'ía) surovegaZAVITEK MOKE IN RKA netto 900 gr,pol moke pol ri-za, , 2 kg I.a margarme5 kg bruto cena m$n. 15.50 cen

ZAVITEK TOALETNEi

414 kg'netto ¿ena m$n. 15.50 8 komadov a 105 gr.^^ZAVITEK OVSESm KOSMICEV ZAVITEK SLADKORJ^

4'Á kg ovsenih kosmícev 6 kg sladkorjacena mSn. 13.30 cen

najboljsa nizozemska cokalada"Kwatta" V skatljah po ,300 ploséií,2 kg netto cena mSn. 22.—

ZAVITEK MAáeOB1 kg (doza) surovega masía

netto 900 gr,2 kg I.a margarme

cena mSn. 25.50ZAVITEK TOALETNEGA MILA,

8 komadov a 105 gr.cena m$n. 14.30

ZAVITEK SLADKORJA6 kg sladkorja

cena mSn. 12.—

V s í: c e IV e 2

CAMBRIDGE ZAVITEK1 kg prekajehe hrbtne slanine z

mesom,1 kg prckajenc sube slanine,1 kg (doza) svinjskfiga mesa v

oinaki,1 kg (doza) surovega masía,

cena mSn. 43.—ZAVITEK MOKE

5 kg psenicne mokccena m$n. 13.—

ZAVITEK KAVE3 kg surove kave1 kg sladkorja'Á kg cacaoa cena mSn. 24.30

OXFORD ZAVITEK1 kg (doza) gnjati,1 kg prekajene hrbtne slanine z

mesom,1 kg .(doza) svinjskega mesa v

omaki1 kg (doza) surovega masía

enea m$n. 45.—LJUDSKJ ZAVITEK

4 zav. grahove moke,2 zav. moke za juho,3 zav. testenih za vkuho,3 zav. kostanjevih kosmicov,

skupno 12 zav. v celotí 5 kg.cena m$n. 19.80

O/O P O V I S A IV E

po min,priloiite postni

vjetski Rusiji, v CcskoslovaSki, hkratipa je bil V sluzbi gestapa. Vendar je bilpod Titom imenovan za ravnatelja ste-klarne v Hrastniku, kjer je sabotiral invohunil, Presterl Martín je v letu 1945z nekim zahodnim obveáéevalnim cen-trom na Dunaju skelnil dogovor o tem,kako vohuniti v Jugoslaviji. Kot komu-nisticni casnikar, ki je prijazno razpolo-zen do Jugoslavije, je prisel v Slovenijo,kjer je obnovil zveze z bivsini tovarisiiz Dachaua. V Dachau je bil v sluzbigestapa. — Kranje Boris je leta 1942 vBegunjah podpisal pogodbo z gestapo,da vsopft V njeno sluzbo. V Dachau jepritegnil k poskusni postaji, kjer so uni-cevali Internirance se Stepisnika, Barlc-ta, Licena in dvúge. Stepisnik Milánje leta 1947 vstopii v Slovenski Bistrici V zvezo s tujo obveséevalno sluzbo.V aprilu 1941 je vstopil v gestapo in jedo leta 1943 zanj vohunil po Jugoslaviji. Ko je nato odsel v Dachau, je tamnadaljeval z delom pri gestapu zlastina poskusni postaji. Ko je bil pred kori-cem vojne iz taborisca odpuscen, jesprejel sluzbovanje naprej in je prejemal od gestapa zato 400 mark mesecneplace, — Licen Vladimir je bií v zveziz agentom ing. Mirkom Pibernikom. V

■ oktobru 1942 je Licen v trzaskih zapo-rih podpisal pogodbo z. gestapo, da bodelal zanj in je v Dachau organiziralbakterioloski zavod gestapa. Leta 1944je postal ravnateij tovarne kvasa v Ce-lovcu in jé tam za gestapo vohunil vsetuje drzavljane, ki so prisli v mesto.

Zaniraive pa so navedbe obtoznice zaMirka Kosirja, vidnega slovenskega ko-mimista. ki je pred drugo vojno mnogodelal V komunistiéni publicistiki. On jetudi tistí, ki je pred kratkim prevedeliz ruscine za slovensko izdajo v veiikihstirih knjígah Potemkinovo "Zgodovinodiplomacije". Sam je prevecie! prva dvadeln. Sedaj pa dajejo komunisti sami onjem take podatke: Sretli januarja 1944je Kosir dezertiral iz partizanske voj-ske in se v Ljubljani ponudil tedanjemuvoditelju nemskega kultumega zavodadrju Svobodi, da hoce dclati za gestapo; dr. Svoboda ga je povezal z vodjonemske policije v Ljubljani drjem Du-scho, ki ga je poslal nato na prevzgojoV Dachau. V Dachau se jé prikljucilskupini Diehla in StepiSnika ín postalkmulu vodja ]aborj>torija za unicevanje.Julija 1945 ga je Ijudska oblast v do-movini prevzela v sluébo na -univerzi,on pa je klevetal Ijudsko oblast, kjer jemogel.

Za Oskarja Juranica, ki je bil celo generalni tajnik v Títovom zunanjem mi-nistrstvu, pravi obtozníca, da jo bil vohun in da je bil med drugo vojno v Da-chauu V sluZbi.gestapa. — Tudi CoricPeter jo bil gcstapovec, ki je bil v glav-ncm V zvézi s Presterlom Prav takoje bil gestapovec in v zvezi z Presterlom Dervisevic Tomo, obtozeni Benega-iij Joze pa je bil le saboter in je ecliniV tej drusclni vodilnih komunistiénih no-silcev Títovega rezima, ki ni bil v sluz-'bi gestapa ali pa gestapovec.

KAJ SO POCELI TI KOMUNISTIV DACHAUU

Obtoznica pravi nato, da so Dichi,Stepisnik in tovarisi v Dachauu gestapu sluzili zlasti s tem, da so uniésvaliinternirance pri raznih kemiéníh posku--sih. Na razpolago za izbiro zrtev soimeli dachausko bolnisníco, ki so joímonovali "revir". Nad bolniki so izva-jali najpvej silen strah in terov in ce seje kdo le malo uprl, so ga ze potegnilíiz postelje za srartne poskuse. Ko sobolnika privlekli v labovatorij, so muvbrizgavali raztopino penóla ali bencina, kar je kmalu povzrofiilo smrt. Ope-racije so opravljali brez narkoze ali- pa

(Dalje na 4. strani).

Sitan 4.

(Naclaljevanje s 3. stratii).

injekcij. ^Ja kirurgiji so operiráli zdra-ve Ijucii tako, da so povzrocili njihovosmrt. Na oddelku za inalariio so unice-

vali zdrave ínernirancÉ t, inalarijo. Na

posebni poskusni postaji so vrSili pose-bne poskuse s Ici'vnim pvitiskoin. V posebni kabini so zrak tako razredcili, da

je internirahcu zaradi tega poéila moz-

ganska mréna, ̂ ar je povzrocilo takoj-gnj'o smrt. Drugi poskus se je vrsi! zohlajeVanjem vode. Colega interniranca

so izpostavili preizkusbvanju z ledenomrzlo vedo in to vodo so hladili tako

dolgo,' da je kri dobíla takc nizlco tem-peraturo, da je sree skoraj nehalo bitl,dokJer ni preriehalo biti. ¿e hiijsi je bilposkus z merjenjem krvnega pritiska.

. Ko je intcrniranec stal do prsi v nivzHvedi, so mu odprli glavno áilo na lak-tu in nato merili krvni pritisk navftv-nóst iz prerezane zije. Vzporedne posVu-sü so vrsili s pektinskimi aparati zn

strjevanje krvi. Ti poskiisi, ki so sekoneali vsi s sinrtjo, so se vrsili kpr na

dvorisíu krematorija.

Vsi ti komunisti so zn to svoje sode-

lovanje z gestaponi v Dachauu uzivali

posebne ngodnosti. Lahko so se svobod-

no gibali po taboriácu in Kvanjc je ce

lo prejel dvakrat dovoljenje, da je sel

na dopust v Ctljo in na Jesenice; s Ste-

pisnikom sta pa opravihi celo vrsto iz-letov po Bavarski.

Obsodba

Dne 20. ¡iprila je bila izreceiui obsodba

in so bili na smrt obsojeni Diehl Bran-ko, Oswuid Stane, Darle Karl, Puffler

Janko, Kranjc Boris, Stepsinik ' Milán,LIceii Vladimir, Juranic Oskar, Presterl

Martin, Gasscr Paúl in Hahn Hildegar-da. — Kosir Mirko je bil pa obsojenna 20 lot jece; na vec let jece so biliobsojeni se ostali obtozenci.

Zanimiv je sluéaj Mirka Kosirja, kije bil obsojen na zaporno kazen. Pied

zakljuckom procesa pa je ravno on- po-Icg Prostorla imel samoobtozni govor,ki je naravnost posnotek "slavnih" sa-inoobtoznih govorov iz Stalinovih pro-ccsov. Miselno zaporedje je isto in celobcsede so ponekod prav iste. Nazadnjeje sam navduseno bodril svoje sodnike,da nnj ga hudo kaznujejo, ker je zaselV sluzbo "kapitali.sticnih zverin." Todaspregledal je, ko ga • je "Iju'dstvo" po-stavilo pred sodísce. Iz vsega tega sevidi, dá je Koalr v letu 1044 po naro-cilu komuiiisticne partije dezertiral izpartizanske vojske in po naroáilu partije (íez Svobodo vstópil v zvezo z drjeinDuscho, vodjo nemské policije v Ljub-Ijani. Ko je leta 1945 prisel v Dachau,je moral delati tain kot nadzornik pár-tlje nad prvo skupino komunístov, ki sobili poslani tja od partije in sicer nadDiehiom, Oswaldom. Stepisnikom indrugimi. Po vmit%'i domov je Kosir ponalogu partije ostal v tej skuplni na-prej, "zabavljal" cez reziin in ob pra-vem' íasu sporoíil Ozni, kdaj je zadevapripravna ta proces, ki bi ga partijarabila.

Kajti med temi. obsojenci (ki so biliined tera ze usmrceni) so vodilni komu-liisti Slovenije in najbliáji tovarisi Kar-delja in zlasti Kidriía. Stane Oswald inDiehl sta pripadala tisti skupini "mla-dih" komunistov, ki je najprej polegJreh Kovaíicev, Konteta, Zidana indrngih zacela svoje délo v prvih orga-nizacíjnh Preporoda, bilu nato v Orjuniin nazadnje ze v letu 1925 preála v ko-munizem. Tja sta pozneje prisla so Kar-

dolj in Kidric in iz tega kroga je potem•nastalo vodstvo ilegalne komunisticncpattije, Id je takoj odstranílo z vodstvadrja Milana Leineía, Zorgo, Gustincicain Duíana Kermavnerja ter sama postala vodilna s Kidricem in Kardoljomna ceiu. Nekoliko st,arej|i v tej .sknpini

S/CBODNA SLOVENIJA

je bil le generaini tajnik slovenske ko-inunisticne partije TomsiC, ki pa so gaItalijani obsodili na smrt in ga uatreli-li _— njega KidriS in Kardelj nista re-

sila smrti, dasi bi bila to z zvezaini, kistá jih imelá z italijanskiini okupatorji,mogla storiti; saj sta doaegla poznejeto, da se ni niti las'izgubil Prezihovne-mu Vorencu - Kuharju, ki je'pod stra-iío itaiijanskilT karabinei'jev mogel v je-ci ustanoviti kar celo vodstvo vsega ko-munisticnega pocetja v Ljubljani. ,Zdaj je komunisticno sodísce razgali-

lo najtcsnejse doselavce Kidrica in Kar-delja kot ogabne'gestapovce in vohuneter sovraznike naroda. Ce bi bilo samoto, potein je bilo skoda procesa, ker bijih mogla Ozna vse pobiti kár po udmi-nistrativni poti. (V Beogradu sta najbrz

tako padla Zujevic in Hebrang). Kakorje delal Stalin, tako delata Tito in Kardelj V Jugoslaviji. I^etietka jezé v. neusjíehe in bedá narááca. Nekdo mora biti kriv! Kriva ̂ nora biti skupina Ijudiíz vodstva, ce to narekuje taktika inkoi'ist koniunisticne stranko. Diehl, Os

wald in drugi so sli v sluábo gestapa

po narocilu komunistiéne partije, kakorje pozneje prilel tja kot njihov nadzornik prof. Mirko Kosir. Kajti áe mnogo

• dnigih vodilnih slovenskih komunistovje biio-y sluzbi gestapa, da so na tanacin lazje izvajali svojo komunisticnorevolucijo v SÍoveniji; kadar bo .petlet-ka se bolj zaskripala ali pa bo kaka

di'uga tezava rezinni narekovala novo

ventilacijo, tedaj bodo prisli pred sodísce se drugi. Saj jih ne manjka.

ZA 1. JUNIJ:

SLOVENIJA JE POLNA TAKIH SMRTI...Slovenija je polna lakih smrti, kot jo

opisuje tale fíva prica, ki zivi med na-mi, kot Toniaz, ki se je saín z lastno ro-ko ín lastnim zivljenjem dotaknil te na-

se najbolj krvave in zevajoce rane. Takole pricuje'pod zaprisego in pred svedo-.

ki:

"Jaz sem bíl dolocon, da grem na mo-

risce dne 6. julija. V resniei ñas n¡s,i

nic sodili. Tudi tega nam niso rckli, da

na.s vleficjo na morisce. Delali so z na-ini kot mesar z ovcami. Na avto, s ka-

tei'im so nicne peljali na morisce, so na-

metali se kakih 50 moz... Pripeljali so

lias V neko grapó. Dva titovca sta sko-eila na avto, ter ñas bolj z gorjacami

kakor pa z rokami spchala dol, da sino

popadali po tleh na obraze. Ob avtomo-

bilu pa so stali se dimgi pai-tizanj s sve-tiljkami v rokah. V drugi roki pa je imelvsak gorjaco aii kako drugo podobno

stvar. Zacelo se je zopet pretepanje dokrvi. V blizini sem opazil kup cevljáv.Takoj .sem se zavedel, da so to cevlji po-inorjenih tovarisev, v kolikor so se ka-

teremu ostali. Res so ñas nato slekli,da nam je ostalo samo nekaj spodnjeobleke. Po deset in deset so ñas nato vo-

dili bose in na pol nage na neki hrih. Mi-slim, da sino se vlekli tja kake pol ni-e.2e ined potjo serh cul strele. Na vrhu

hriba so ñas postavili pred neko jamopo dva in dva, vsako dvojico razve'zali in

takoj ustrolili. Jaz sem bil samo ob-

streljen ^— brazda na obrazu se mi se

pozna — toda nezaves ten sem se tudi

jaz zvrnil v jamo. Po vsej verjettiosti pasem se moral kmalu zbuditi iz nezavesti,ker sem lezal se na vrhu di"Ugih mrti-

cev in rahjencev. Mislim, da je to mo-ralo biti okrog ene po noci. Streljanjeje potem trajalo se do svita in za me-iioj jih je padlo v jamo — po moji sod-bi —se kakih dve sto, Kolíko jih je palezalo pod menoj, ne morem reci. Mnogi'so padli zivi V jamo in so kar prosili v-tej zmedenosti za milostni strel. Toda

pa'rtizaní so odgovarjalí z roganjem:"Bos ze crknila, Tjela svinjai" in podobno. Vsi ti. ranjenci so potem iz krvave-

li ¡nkolikor jaz veni, se tedaj iz te jame ni resil razen mene nihce... Ob be-leni svitu so partizani spustili vjamo setri rafale iz brzostrel.-Nato so odsll. Ja

me nisu zasuli.., in jaz sem se resil iz

nje..."

Takih pricevanj, danih na uradni za-

pisnik v letu 1945, imamo se vec, invec pric hodi med nami kot Lazarji,vatali iz mnozícnih grobov, iz slovenskihkatynskih jam, ki so vse izkopane in-na-polnjcné lia isti nacin, po zgledih - iz

Stev. -11

ucbeñikov mednarodnega brezbo^áegakomunisticncga katekizjna. • ••Qánes — ¿a ta' zalos.ttti jubilej, ko se

je zaceió'prftzhiti '^etrifije • ju'ed tremí]eti — naj bo saino ta izpoved dovoJj;dovolj strasna je. in resnicna, da vidi-nio ob njej vse tiste strahotne smrti de-setisocev po vojni. Ob njih pa..tudi tistedeset tisoc indesetisoíe, ki so bile posa-mié in po krutíb mukah rezane in ubija-ne po gozdovih vsa ta Jeta 1941-1945,leta strahote apokalipticnih jezdgcey vrjavih in toiih srajcaJi in z rdeco zvez-do, vseh teh, zvestih oprod Satana inzrecev Zloéina. Toda Zlocfn se da pre-magati samo z Zrtvjjo in z Moiitvijo.

NOVICE IZ kbVENIJESinrtna zetev. V Ribnici na Dolenj-

skem je umrla v vísoki starosti 90 let

Cesarek Harija. Pokopali so jo na do-maéem pokopalíscu. V boJnisnici v Ljubljani je, pa pfemínul dne 25. marca t. J.Gogala Míroslav, zeL uradnik v p. izMojstrane na Gorenjskem. K vecnenm

pocitku so ga polozíli dne 27. marca príSv. Krizu V Ljubljani.Umli so: Rudolf .Jeglic, kaninoseski

mojster, Pelkosig Josip, trgovec v Ljubljani; Matic Peckaj. Vthnika; Ivan .Te-zernik, óbratovodja v Mariboru; JakobJesih, st. mesavski mojster v Ljubljani;Venceslav Vondracek, zupnik na Pod-

farezju; Dominika Zampruti v Celju; Mi-

roslav Tic "in Rudi Debeljak, soferja pviDASPU (nesreca); s. Filipina Tamse,

prednica v Jozefiscu. -

Pri ápopadu z Ozno je bil ubit Boza

20 Berlot,' docím je Jalea Zakelj srécno

us6l cez mejo.

Odbor za zádruzniltvo pri vladi v

Ljubljani. — Ljubljanska viada je ime-

novala naslednji odbor- za zadruznisfcvo;

predsedn/k Janez Hríbnr, minister brez

listnice, tajnik Joze Ingolic. clani pa sor

Ivan Bernot, Hilan Skerlavaj, Janko De-

kleva, Stanko Gorsic, inz. DaniTo Jele-

lenc, Fratvc Pegan.

Likvidacijo Mojlkerca Franca je Oztjanaprtila naslednjím: Francu Jagodicu in

Marjanu Brodarju. Prví je padcl v Spo-

padu z Ozno dne-30. aprila pri Ki-anj-

ski gori, drugi pa je bil ubit ob areta-

Slava in cast ín spomín nasim irtwam!t Danés 1. junija —ir. ves junij — se spoininjamo vseh tistih tisoceríh in tisoéeríh zrtev, ki so padle podnasiljem treh totalitarizmov; fasisticnoga, jUacísticnega in najhujsega med njimi — komunisticnega. Na-si SIoveniji ni bii prizanesen niti eden med njimi: vsakega poíno kupo je morala izpiti do dna. .V sto-tisoce gredo' te zrtve zadnjih sedmih let in se jih ni konec. Slovenija je postala Kalvarija in Golgota:

en sam "krizev pof' in "gove mrtvaskih lobanj". Nad njo na Skrlatici je razpet krií kot znamenje trpljenja ín od-resenja. Na najvisjem triglavskem po^orju ga je blagpsTovil skof Rozman: danés se mi zdi, da je kot kriz naogromni krsti, ki sega cez vso Slovenijo. Krvava zarja gre cez Skrlatico preden stopi sonce na Triglav... In tedaj se bo odpi-Ia krsta in nov rod bo slisal tiste svete besede: "Mladenic, tecem ti, vstanil" Nov ved rase in borasel ín bo vstal iz krvi iztrhlih kostí vseh teh, ki se jih danés spominjarao", poln njihovega hvaleznega spominain izrocil in nad njíhove jame 'bo postavil najiepsi spomenik — molitev, romarske ceVkvice, v katerib bo peí sev vekove:

Slava in cast in spomin in zahvala njím, v , . ■ .

ki so resilb s svojo snirtjo Slovenijo najtezjega barbarstva! Njih ártev ni bila zastonj: njih krí je Todovitna kotzdvavo, klcnih sil poíno zrno, polozeno v jamo, v samo srce Slovenije!

Njih vstajénje v SIoveniji bo velícastno v iiajvigji meri kot je bila v najvilji meri Strasna njih smrt.Pred tremi leti v teh dneh junija so ho'dile áive procesije krizevega pota ma svojo Kalvaríjo in legale v gi-ob, Jcijim ga je ze. po vojni izkopal njihov brat — morilec — Kajnl Deset tisoé jih je naelo tako smrt, kot za vseprica izmed njih, ki ji je usel, kakor jih je uslo inorda deset in le nekaj, da bodo stalí pred zgodovino kot pricenajstrahotnejie morije v SIoveniji v vseh tisoéietjih nase zgodovine. To so nasi Davidi in Sibili tistega krvave-ga dne bratove jeze... Dies irae... katere Zlocina ne izbrise iz nase zgodovine nikdar vec nobeno zavijanje innobena laá. In oce zlocina'ín njegov izvráevavec je mednarodni komunizem, kateremu srao se v imenu kr.lcan-skega svota uprli, pa smo naili le herojski grob in junasko izgnanstvo, ki ne tozi, ker ve, zakaj mora iti njego-vn pot okoli sveta. Dopolnití se mora éas, da dozorijo grobovi v jamah, ki jih je Slovepija polna.

2rtev 80 dali oni naSi rojaki, katerih praznik je danés.Molitev" pa ostane nam! • ^ jt •Za vse njih pa homo molili zlasti pri sv. malí v nedeljo dne d.- iunija ob'lO. uri áopwdne v kapeli na

Rivádavia 6562. " ' ~ -

P)-i<Hte ~r inolimo!