28. november 2019 številka 116

GORJANCGLASILO OBČINE GORJE

Skupnost šol biosfernega območja TNP na OŠ GorjeV četrtek, 7. 11. 2019, smo imeli na

Osnovni šoli Gorje prireditev ob prvem rojstnem dnevu projekta Skupnost šol biosfernega območja Julijske Alpe.

Na prireditvi so nas pozdravili go-spa ravnateljica Mojca Brejc, župan Občine Gorje gospod Peter Torkar, direktor TNP-ja mag. Janez Rakar in generalna sekretarka nacionalne ko-misije za Unesco gospa Marjutka Haf-ner. Vsi so poudarili pomen skupnega bivanja nas ljudi in narave. Želeli so, da se učenci, torej mladi, zavedajo po-membne vloge ohranjanja narave in vse raznolikosti v njej. Pozdravili so sodelovanje OŠ Gorje in Triglavske-ga narodnega parka. Učitelji Osnov-ne šole Gorje in predstavniki javnega

zavoda TNP smo mladim mentorji in vzor za vzpostavitev pravega odnosa do narave, naravne dediščine. Razložili so nam tudi pomen biosfere oziroma skupka vseh ekosistemov na Zemlji, ki se povezujejo s površino zemlje, z vodo in z ozračjem.

Predstavnici javnega zavoda TNP Ana Kunstelj in Nina Rimahazi sta učencem četrtih in petih razredov predstavili novo spletno platformo Triglavska zakladnica. Prek platfor-me bomo spoznavali »zaklade« našega okolja. Poučili so nas, kako bomo spo-mladi sestavili zemljo, listje in druge plasti v visoki gredi. Veselimo se tudi sajenja jagod oziroma drugih vrtnin v tej gredi. Šola je dobila info točko v

obliki interaktivnega zemljevida, kjer si učenci ogledajo znamenitosti in na-ravno ter kulturno dediščino na obmo-čju TNP-ja. Vsi učenci so prejeli novo številko otroškega časopisa Skupno-sti šol. Nadzornik Žiga Marenk nam je opisal delo v naravi in nam postavil par vprašanj o divjih prašičih. Srečanje smo zaključili s skupnim fotografira-njem.

Učenci in učitelji se veselimo raz-iskovanja narave skupaj z delavci Tri-glavskega narodnega parka. Upamo pa tudi na uresničitev smelih načrtov po-stavitve učilnice na prostem v bližini šole.

» Jerca Šolar Rihtar, koordinatorica projekta na OŠ Gorje

Mlada staroselkaStaro lubje boža mlada koža,

bleda roka čuti hrast brezčasni,polje zrelo, valovito klasje vdano,

bleda roka tipa srp ostreni.

Lan obdaja blagost, srčna volja,bleda roka, ob ognjišču topla kaša,

zunaj piš jeseni, znotraj smeh pomladi,

bleda roka čuti prstan zvesti.

Noč zazrta v temna ogledala,veter brije, škripa staro lesje,

čvrsta bruna, znoter senca ognja,bleda roka proži vdih vesolja.

» Marjan Zupan

Gorjanc

2

OBČINSKE NOVICE, AKTUALNO

Spoštovane Občanke in Občani,

turoben in deževen november gre h koncu, pred nami je decem-ber in vsi vemo, kaj nas čaka. Vse-povsod predpraznična evforija, hitenje sem in tja, mrzlično razmi-šljanje, kaj podariti, ker nekaj se pa vendarle spodobi dati iz rok … Vam je znano in si po malem sem in tja zaželite, da bi bilo tovrstne tegobe najbolje preskočiti? Pa se žal ne da.

Raje poskusimo decembru vzeti tisto, kar nas izpopolnjuje, tisto, kar nas resnično radosti. Tako prava za ta čas je pesem Ferija Lainščka »Ne bodi, kar nisi«

Ne bom, ker ne morem, ker res ni mogoče,razum mi dopušča, srce pa kar noče.Ga sploh ne utišam, saj vem, da ne laže,ko vse gre po svoje, spet pot mi pokaže. Ni mar mi za norme pa vsa ta pravila,ničesar ne rabim, želim si le krila.Letel bom po svoje, svoboden kot ptica,ne bo več dosegla me vaša resnica. Ujete so želje, za vse so predpisi,srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi!Vsi hodijo v vrsti, jaz grem pa po svoje –brez veze, brez veze, pa vendar lepo je … Ves svet je izložba, blešče se napisi,srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi!Vsi nosijo maske, jaz nočem se skriti –verjamem še v sanje, želim le ljubiti …

Vsi smo unikati in ostali bomo pristni, če ne bomo, kar nismo.

» Vaš župan Peter Torkar

GORJANC - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje; Odgovorna urednica: Romana Purkart. Lektoriranje: Mateja Erman Repe.Gorjanc je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1534; Časopis izhaja v nak-ladi 1.170 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorje. Priprava na tisk in tisk: Antus Jesenice. Distribu-cija: Pošta Slovenije. Naslov uredništva: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Elektronski naslov: gorjanc@gorje.siOglasno trženje: Antus Jesenice, tel.: 04 586 51 30; e-mail: info@antus.si

Naslednja številka Gorjanca izide 19. decembra, prispevke na naslov gorjanc@gorje.si sprejemamo do 11. decembra.

Proračun decembra v drugo branjeGorjanski občinski svet je na zadnji seji v prvem branju

obravnaval proračun za prihodnje leto, ki je bil medtem že v 30-dnevni javni obravnavi. Proračun za prihodnje leto med drugim predvideva več kot pol milijona evrov za investicij-sko vzdrževanje in gradnjo lokalnih cest, za gradnjo ob re-gionalnih cestah pa nekaj manj kot 200.000 evrov. Več kot pol milijona gre za razvojne programe, 260.000 evrov bo šlo za investicijska vlaganja v gorjansko osnovno šolo. Med večjimi investicijami je dokončanje infrastrukturnih del na Poljšici, v obnovo vodnega zajetja Ovčje jame občina vlaga 400.000 evrov. Proračun je sicer težak 4,3 milijona evrov, drugo branje bo decembra.

Občinski svet je sprejel tudi predlog o postopku in meri-lih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Gor-je, Brane Jeršin iz olimpijskega komiteja – športa za vse je predstavil novosti, ki jih uvaja zakonodaja na tem področju, predvsem je to obvezni vaditelj za vse športne skupine, tudi rekreativne.

Sejo je želel snemati Klemen Lah, ki se je predstavil kot novinar televizije Nova 24, vendar župan v skladu s poslov-nikom tega ni dovolil, saj Klemen Lah ni zaprosil za dovolje-nje za snemanje. Svetnica Anja Bunderla je menila, da župan s tem krši določilo o javnosti sej in pravico do informiranja ter poklicala policijo. Ta je prišla, naredila zapisnik in seja se je po premoru nadaljevala.

» Romana Purkart

Antoničevo ime vklesano v kamen in srcaZ oktobrskim odkritjem obeležja se je zgodilo še sklepno

dejanje v čast in spomin letošnjega častnega občana, g. Joža Antoniča.

Da je bil dan tako svečan, gre zahvala vsem sopodpisni-kom pobude, ki so v velikem številu dali moralno podporo in zavezo organizatorjem k izpeljavi dogodka. Zahvala gre še mnogim, med drugim Alpskemu kvintetu, ki se je brezplač-no odzval povabilu in podaril odličen koncert. Športnemu društvu Gorje, ki je pripravilo prostor za prireditev, Osnovni šoli Gorje za možnost uporabe telovadnice, Zoranu Kobalu za odlično ozvočenje, Aktivu kmečkih žena Bled – Gorje za pripravljene prigrizke, Turističnemu društvu Gorje in gosti-šču Pr' Jagru za sodelovanje pri pogostitvi posebnih gostov. Hvala vsem, ki ste prispevali k promociji prireditve.

Sodelovanje med Občino Gorje in Folklornim društvom Bled je obrodilo bogate sadove in na tem mestu izražamo zadovoljstvo in se zahvaljujemo obiskovalcem, ki ste s svojo prisotnostjo poplačali ves vložen trud v organizacijo. Pred-vsem pa hvala, ker ohranjate spomin na našega Joža!

» Martina Hribar Brus, Toni Repe

Gorjanc

3

AKTUALNO, DRUŠTVA

Kandidat za inovativnega mladega kmeta Slovenije 2019Zveza slovenske podeželske mla-

dine vsako drugo leto s Kmetijsko go-spodarsko zbornico Slovenije izbere inovativnega mladega kmeta ali mlado kmetico. V letošnjem letu je v izboru sodeloval tudi Tilen Soklič iz Krnice, ki je bil eden izmed osmih kandidatov ter tudi edini gorenjski predstavnik.

Tilna sta za sodelovanje na tem iz-boru predlagala Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline in Kme-tijsko gozdarski zavod Kranj zaradi ponovne oživitve pridelave ribeza v Gorjah ter njegovega produkta, ribezo-vega vina. Tilen se že nekaj časa ukvar-ja s pridelavo česna, čebule in špargljev, pred tremi leti pa je kmetijsko dejav-nost nadgradil s 600 grmi rdečega in črnega ribeza. Gorjansko območje je bilo dolgo znano po pridelavi ribeza.

Pridelava je bila dobičkonosna, vendar so jo postopoma začeli opuščati zaradi bolezni in konkurence vzhodnoevrop-skih pridelovalcev, ki so ponujali pre-cej nižje cene. Tako se v Gorjah v dana-šnjih dneh s pridelavo ribeza ukvarjajo samo še trije pridelovalci.

Tilen je obiral ribez dvakrat, ker pa je nasad še mlad, je bil temu primeren tudi manjši pridelek, nekje okoli šti-risto kilogramov. Sam predvideva, da bi bil pridelek v bodoče lahko težak tudi do tri tone. Dela v nasadu je zelo veliko, predvsem ročnega. Spomladi je potrebno grme obrezati, med njimi pokositi, dovažati vodo, potem pa ga ročno obrati. Pri delu sta mu v veliko pomoč oče Andrej in mati Polona, ve-likokrat pa je v nasadu opaziti tudi teto Pavlo. S pridelavo ribeza se je Tilen

začel ukvarjati predvsem zaradi konč-nega izdelka, ribezovega vina. Ker je trg nasičen z raznoraznimi produkti, je potrebno nanj prodreti z nečim ino-vativnim, kar ribezovo vino je. Ostali proizvodi iz ribeza, ki jih proizvaja, so še marmelada, liker in sok. Sam meni, da se mu bosta trud in vloženo delo iz-plačala, saj je vedno več ljudi, ki si želi zdrave in naravno pridelane hrane.

Izbor za mladega inovativnega kmeta se je zaključil 25. oktobra. Na-ziv, ki je bil rezultat spletnega glasova-nja širše javnosti, je predsednik države Borut Pahor podelil Igorju Paldaufu iz Vučje vasi.

Kljub temu, da Tilen ni dobil tega laskavega naziva, je zelo počaščen že s samo nominacijo.

» Saša Jelenc

Vintgar ponovno dobro obiskanObiskovanje soteske Vintgar je

končno v mirovanju. Lahko strnemo, da je bila sezona dokaj dolga, tudi na-porna in uspešna. V društvu bi si pred-vsem želeli, da bi uspeh delili z lokalno skupnostjo, katere del smo. Zavedamo se, da je bil obisk občasno tudi moteč za marsikoga v neposredni bližini, če-ravno smo si po naših najboljših mo-čeh trudili in prizadevali, da bi ublažili neizogibne posledice množičnosti in predvsem motornega prometa, hrupa in še česa. Tega si kljub želji, da lju-dem, ki prihajajo z vseh koncev sveta, pokažemo naše naravne vrednote, ne želimo.

Pohvala velja tudi številnim mla-dim, ki so bili v času sezone pripravlje-ni poprijeti za delo, čutiti je bilo, da so se v delu našli, ter da so z veliko vnemo,

po svojih najboljših močeh, tkali zgod-bo turizma in se poskušali tudi z ide-jami, kako sistem izboljševati v dobro vseh!

Ob zaključku bi se UO TD Gorje vsem, ki so bili v času sezone prizade-ti ali kako drugače prikrajšani v svo-jih aktivnostih in bivanju v domačem okolju, želeli opravičiti za nevšečnosti, ki so jim bile povzročene, hkrati se jim iskreno zahvaljujemo za potrpljenje. Obenem se zavezujemo, da se bomo še naprej trudili za tvorno sodelovanje in premišljene ukrepe, s katerimi bomo poskušali omiliti posledice, ki nastaja-jo neodvisno od začrtane poti društva, ki je usmerjena k sonaravnemu, šte-vilčno sprejemljivemu, trajnostnemu turizmu.

» TD Gorje

VabiloZdruženje ZB za vrednote NOB

Radovljica in Odbor Prešernove brigade organizirata v soboto, 7. de-cembra 2019, ob 11. uri spominsko slovesnost ob 76-letnici boja III. bataljona Prešernove brigade. Slo-vesnost bo na mestu boja – pri spo-meniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. Slavnostni govornik bo Miha Kordiš, poslanec stranke Le-vica.

» Zdr. bor. za vrednote NOB Radovljica

Obvestilo o zimski službiV primeru hujših težav zaradi

zimskih razmer na občinskih cestah pokličite dežurno tel. številko 031 656 372.

» Občina Gorje

Gorjanc

4

DOGAJANJA

Novembru na robKar mož nebesa so poslala,da večnih nas otmo grobov –vse mati kmetska je zibala,iz kmetskih so izšli domov.Od tam nam misleci globoki,od tam klicarji k nebu nam,od tam nam pesniki - preroki,za dom borilci vsi od tam!(Simon Gregorčič: Kmetski hiši)Za nami je prvi november, dan spo-

mina na mrtve. Dan, posebej name-njen za spominjanje in obžalovanje. In za vedenje, da življenje je in da ga je potrebno živeti. Ali, kot je zapisal pi-satelj Miguel de Cervantes v romanu Don Kihot: "Ker nič človeškega ni več-no, temveč v nenehnem prehajanju od svojih začetkov k poslednjemu koncu, in ker to prav posebej velja za življenje ljudi in ker niti don Kihot ni dobil z ne-bes nobene posebne pravice, ki bi z njo ustavil tek svojega pojemanja, se mu je življenje izteklo in dopolnilo." Slednje je uporabil pesnik Tone Pavček (roj. 29. 9. 1928, †21.10. 2011) v svojem govo-ru na grobu prijatelja Nika Koširja (roj. 29. 11. 1919, †12. 12. 2000). Na njego-vem grobu stoji lesen križ, ki ga je po-kojni profesor dal postaviti svoji ma-teri po Plečnikovih načrtih (kot je po Plečnikovih načrtih tudi spomenik II. sv. vojne ob farni cerkvi). Niko Košir je bil rojen na Poljšici pri Gorjah, v vasi, kateri je ostal zvest vse življenje, očetu upokojenemu uradniku in mami, ki ji je prva svetovna vojna v njenih rosnih dvajsetih vzela prvega moža, in že ma-teri, primoženi na mogočen grunt, ki ga je dodatno oplemenitila njena zaje-tna dota. Niko Košir je s prvo izobraz-bo v šoli v Gorjah, preko semenišča in klasične gimnazije v Ljubljani leta 1943 zaključil šolanje na ljubljanski univerzi, smer romanistika.

Zapisal sem – zaključil šolanje in ne zaključil študij, kajti študij je bil vse življenje njegovo vodilo, saj se je v skladu z latinskim pregovorom: Duo sunt instrumentia ad omnes res aut confirmandas aut impugnandas, ratio et autoritas (Z dvema sredstvoma se vse stvari lahko potrdi ali ovrže – z ra-zumom in oblastjo) odločil za razum. In profesor Košir je bil prav zaradi tega spoštovan med stanovskimi kolegi, prevajalci Cervantesa, kot so M. V. Llo-se, Miguel de Unamone, M. J. Jimánez. Za svoje prevajalsko delo je prejel za prevod Don Kihota leta 1973 Sovreto-vo nagrado, za prevod Junaške pesmi o Cidu pa leta 1988 nagrado Prešerno-vega sklada in slednjo v celoti namenil obnovi Čopove rojstne hiše v Žirovnici,

kar pa je bilo, po pričakovanju daroval-ca, ki je do obisti spoznal, kako kratek zna biti pri darilih in dobrih delih člo-veški spomin, kaj kmalu pozabljeno. Skupaj s Cirilom Zlobcem je prejel italijansko odlikovanje Commendato-re za doseženo kulturno sožitje, ki pa ga je s spomini na italijansko zasedbo Ljubljane in fašistično internacijo v Gonars sprejel z mešanimi občutki in se je podelitve udeležil, dobljeno in domov prineseno medaljo pa skupaj z listino, ki je izkazovala podeljeni vite-ški red, odložil in kaj kmalu založil kot ničvreden odpustek za prestano gorje, navkljub temu, da je bil vnet občudova-lec italijanskih mojstrov iz sveta ume-tnosti in kulture.

Vabil je in gostil je na Poljšici, v hiši, ki jo je dala zgraditi njegova mama po poroki z njegovim že precej priletnim očetom, znamenite in častitljive ljudi iz sveta pisane besede in kulture. Vsa-koletno srečanje PEN na Bledu je bilo tudi srečanje na Poljšici. Preko leta pa je leto za letom vodil svoje obiske na sprehode in debate po okolici. Naj-rajši preko Zatrate in preko poglejske gmajne na Križe, tja, kjer je v nesreči s konjem po imenom Fauri izgubil ži-vljenje še en znamenit Poljšičan, oper-ni pevec Franc Langus (roj. 5. 2. 1920, †31. 7. 1972), ki je znan tudi po tem, da je po Gorjah in okolici s konjsko vpre-go prevažal ameriške prvopristopnike na Luno. Niko je svoje goste vodil na daljše in krajše sprehode po okolici. In tam na tistem mojem klancu, na kate-rem sem se soočil z največjo bolečino

in izgubo v življenju, sem bil deležen tudi jaz srečanj z njimi. Pri paši krav, na poti v šolo, k nedeljski maši ali od nje. Ob nabiranju zvončkov ali v bre-zciljnem in brezskrbnem pohajkova-nju. Pa so na tistem klancu postavali, se razgledovali, preudarno debatirali in sejali bogsigavedi kaj. Spominjam se tistih srečanj. Z gromoglasnim in hudomušnim Tonetom Pavčkom, ti-him Cirilom Kosmačem, muzajočim se Matjažem Kmeclom, vražjebradim Ci-rilom Zlobcem, skrivnostnim Janezom Menartom in Ivanom Minattijem. Pa s primarijem Cundričem, Gobevarjevim dohtarjem, ki je bil takorekoč Nikov poljšiški sosed, ki je prišedši z Mari-bora, kjer se mu je ustalilo zasebno in poklicno življenje, zamenjal gvant in prilagodil govorico poglejski izreki in navadi. In srečanj z mnogimi, ki jim ne vem imena.

Niko Košir je bil na nek način tudi duhovni podpornik mojemu pokojne-mu bratu Mihu, Mihaelu Bregantu (roj. 21. 9. 1960, †30. 7. 2007), prav tako pro-fesorju slavistike in primerjalne knji-ževnosti in tako rekoč ustanovitelju Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulte-ti, ki je svojo življenjsko in slavistično pot zaradi bolezni sklenil prezgodaj. In ki je del svoje bibliografije namenil analizi pesniškega ustvarjanja Valenti-na Cundriča, prav tako Poljšičana.

Niko Košir ni bil samo romanist, literat in prevajalec. Bil je tudi prešer-noslovec in vsekakor je pravo veličino Prešerna in njegove kompleksnosti do-končno dojel šele po svoji knjigi o Pre-šernu v zbirki Znamenja (kot zanimi-vost: pesnik je prijateljeval z Lovrom Poklukarjem, gorjanskim rojakom in duhovnikom, hribolazcem, duhovni-kom v Črnučah, ki je popisal svoj prvi na Triglav v prvi polovici 19. stoletja in ki je svojo življenjsko pot sklenil na Bledu v letu 1836).

Ob nedavnem prebiranju Košir-jevih Dnevniških zapisov iz obdobja njegove sklepne tostranskosti Nika Koširja dojemam povsem drugače, kot sem ga dojemal tedaj oziroma malo za-tem, ko so ti zapisi nastali. Takrat sem ga dojemal kot ostarelega asketskega in včasih napornega moža, ki stoično čaka na svoj konec, ko sva v njegovi ku-hinji, jaz z našim Kristjanom v naročju, srebala čaj, le -temu kazala ptice skozi okno, katere so naletavale v krmilnico. Drozgi, liščki, senice in meniščki. In paberkovala o pomladi, ki da prihaja in spomladanskih opravilih po vrtu. In tako mi je mimogrede odstiral po-

Gorjanc

5

DOGAJANJA, KULTURA

polnoma drugačnega Don Kihota, da sedaj razumem, da bi moralo biti več donkihotovstva v nas. Predanosti po-slanstvu.

Bil je široko razgledan in pronicljiv opazovalec. In kritik, kadar je bilo to potrebno. Kot se za strelca spodobi.

In ko smo že pri strelcih in pri Poljšičanih, moram omeniti France-ta Breganta (roj. 24. 11. 1924, †07. 11. 2014), slikarja, katerega slike krasi-jo marsikateri dom ali protokolarni objekt doma in v tujini. Svoj življenj-ski kredo je izpričal na mnogih platnih v podobi samotnih in neuklonljivih viharnikov, njihovo slovo od tostran-

skosti pa v prehodu svetlobe iz temač-nih obrisov voda do ožarjenih vršacev. Malo pred smrtjo si je zaželel, da greva na sprehod. In to ne na čisto navadni sprehod. Da ga zapeljem v Radovno, k izviru Zmrzlek. Ker je, ej, tam dobra, najboljša voda. In je motril na poti do tja okolico s strugo po deževju narasle Radovne, se jezil na obpotne kamne, ki so se mu zapletali v korak, vmes pa v podoživljanju s hudomušnim na-smehom vpletel zgodbo iz deških dni, ko se je v raubšicu z nahrbtnikom rib, nalovljenih za blejske hotelirje, skril pred kraljevimi žandarji. In o času, ko je bilo njegovo telo mlado, ko sta bila

reka in Fužine polna življenja. In tam pri izviru, ki je pravzaprav izliv iz vo-dnega zajetja, je iz žepa svojih večnih modrih delovnih hlač izvlekel do tedaj popolnoma neopazen steklen koza-rec, v katerega sem mu moral natočiti vode. »Ej, to ti je voda, ko sem se ranjen prebudil v špitalu tam v zaledju ruske fronte in sem mislil, da bom umrl, sem si želel te vode, da me odžeja in odnese bolečino.« Pa naj bo izvir ali izliv.

In tako se v teh poznojesenskih dnevih v spominjanju bolj ali manj vsi vračamo k svojemu izviru. Pa naj bo iz-vor ali izliv.

» D. Bregant

Bled, podoba raja ...Vabilo!Folklorno društvo Bled, ki združuje predvsem starejše člane, vabi medse pare ali posameznike, pa tudi godce različnih instrumentov, da se nam

pridružijo.

Smo zelo aktivno društvo. Zato dobrodošli vsi, ki ste radi aktivni, se radi družite, radi plešete ali igrate

instrumente.

Za vse informacije smo vam na voljo na 041 642 820 (Marjan) ali

041 774 256 (Toni).

Gorjanska godba vas vabi

Letos smo bili godbeniki na turne-ji v Nemčiji v mestu Meeder, kjer smo se imeli zelo lepo, tisti večer pa smo navdušili tudi celotno dvorano! Poleg koncerta smo se tudi malo poveselili z našimi prijatelji iz Nemčije in marsikaj

videli. Vsako leto poskušamo oditi na kakšno turnejo, kamor nas povabijo, seveda pa smo najbolj veseli domače publike, Gorjank in Gorjancev, saj za vas radi igramo in se z vami veselimo, zato vas vabimo na naš božično-no-

voletni koncert, ki bo v soboto, 21. 12. 2019, ob 18h v telovadnici osnovne šole v Gorjah. Letos pripravljamo še poseb-no raznolik program, saj boste poleg svetovno znanih uspešnic, božičnih in Avsenikovih melodij slišali tudi kar ne-kaj naših gostov, med njimi tudi pevski zbor Vivo. Po koncertu sledi pogostitev in druženje, fletn' bo!

Koncert bo letos tudi na Bledu v Festivalni dvorani, in sicer na praznič-ni četrtek, 26. 12. 2019, ob 17h. Na oba koncerta je vstop prost.

Gorjanska godba pa med svoje vrste vabi tudi nove člane oziroma članice, ki igrate trobila, pihala in tolkala, seveda vseh starosti. V kolikor ste zainteresi-rani, pokličite na 041 625 662 (Jan) , lahko pa nam tudi pišete na info@god-bagorje.si ali na FB-stran Godba Gor-je, brez zadržkov pa se lahko oglasite tudi na vajah, ki so praviloma vsak po-nedeljek in četrtek ob 19h v gasilskem domu v Gorjah. Lep godbeni pozdrav!

Naj živi Godba Gorje! » Jan Potočnik, predsednik Godbe Gorje

Gorjanc

6

VRT IN OKOLJE

Adventni čas, čas zelenja, dišečega zvezdastega janeža, cimetov in oreškov

V drugi polovici meseca novembra se že temeljito pripravljamo na ad-ventni čas in dekoracije naših domov. Dekoracije tega obdobja so tesno po-vezane z zelenjem. Uporabili bomo zimzelene rastline, ki bodo mesec dni preživele na naših vhodih, v preddver-jih in nenazadnje tudi v toplih kuhi-njah in dnevnih sobah.

Uporabili bomo pisanolistno tr-dolesko, lovorikovec, pušpan, bršljan, jelko, srebrno smreko, brin, klek, ci-preso, različne bore, mah ... Letos je v ospredju uporaba recikliranih in na-ravnih, suhih materialov, kot so palice, skrivenčene veje, različni storži in plo-dovi. V ospredju naj bo načelo manj je več. Palice lahko narežemo na različne dolžine, jih z dekorativnim trakom ali debelejšo volno povežemo v butaro, rahlo posprejamo in dodamo nekaj božično-novoletnih dodatkov. Tudi adventni venček je čudovit iz storžev, brezovih vej, brezovega lubja, nareza-nih in nalepljenih kolobarjev brezovih vej, oblancev, zvezdastega janeža, ore-hovih lupin, lupin pistacije, arašidov … v osrednji del oboda venčka lahko kot namizno dekoracijo postavimo lonč-

nico zelenko, znano pod imenom gaul-terija (Gaultheria procumbens), ki nas razveseljuje s številnimi rdečimi, okro-glimi plodovi. Je pa rastlina, ki prezimi tudi na prostem in je primerna za zu-nanje nasade, sodi med sorodnice bo-rovnic. Tokrat pa nekaj o zemeljskem orešku, ki ga poznamo pod imenom arašid.

Letos mi je v Gorjah uspelo pridela-ti prvi pridelek arašidov. Sadike je res težko vzgojiti. Za poskus sem jih dobila od kolegov iz Hrvaške, ki so jih vzgojili s semeni. Pred setvijo so semena na-močili v vodo. Gre za nekakšen način stratifikacije, saj s tem omogočimo, da semenska lupina postane prepustna za vodo, hkrati pa uničimo zaviralce kali-tve, ki so prisotni v semenu. Seme lah-ko tudi stratificiramo v vlažnem pesku ali mivki v obdobju treh mesecev pri temperaturi med nič in pet stopinj Cel-zija. Semena so kalila dobra dva tedna. Arašidi sicer izvirajo iz Afrike, k nam so prišli iz Južne Amerike, kar naka-zuje na veliko toplotno zahtevnost ra-stline. Sadike sem presajala na prosto konec meseca maja, ko je bila tempera-tura zemlje že preko petnajst stopinj. Med vegetacijsko dobo mora biti tem-peratura še enkrat višja. Potrebujejo veliko zračno vlago in odcedna, pešče-na tla, drugače stroki gnijejo. Zrasli so do višine 40 cm, listi so pernato sesta-vljeni, nasprotno nameščeni. Zanimivi so cvetovi, saj je po oploditvi cvet v tla pognal poganjek, to je pravzaprav plod, kjer se je razvil pridelek. Rastlina se sama oplodi. Med rastno dobo sem jih večkrat zagrinjala, rastlina se je grmi-často razrasla. V zemlji so oblikovali arašide. Marsikdo meni, da plodovi arašidov zrastejo na nadzemnih delih. Plod je strok, zato rastlino uvrščamo med stročnice (Fabaceae). Stroki so bili dolgi do 3 cm. Izkopala sem jih v

sredini meseca oktobra. Žal je rastlina enoletna, tako da bo drugo leto ponov-no potrebno vzgojiti nove sadike. Ker so rastline, ki preko korenin vežejo du-šik iz zraka, je tu malce težje pustiti ko-renine v tleh, saj skupaj s koreninami izkopljemo tudi užitni pridelek. Kore-nine ostalih metuljnic pa vsekakor je-seni pustimo v zemlji, jih zaorjemo in ta del parcele ne gnojimo z dušikom. V decembru lahko tudi že narežemo eno-letne veje lesnatih rastlin, ki jih bomo uporabili za lesnate potaknjence in cepiče. Shranimo jih v plastični vrečki v hladilniku ali jih zakopljemo v glino. 3. decembra pa v vodo damo barbari-ne vejice, ki bodo zacvetele na božični dan. Za dekoracije sejemo tudi božič-no žito. Zimzelene rastline, ki rastejo na prostem v loncih ali pod napuščem, tudi v zimskem času ne pozabimo za-livati, saj se bodo drugače izsušile. Pri omenjenih rastlinah v sončnih dneh ravno tako poteka transpiracija, voda v tleh je zmrznjena, zato je korenine ne morejo črpati. V stanovanjih lah-ko začnemo tudi s siljenjem okrasnih čebulic. Zgornja tretjina čebulice naj gleda iz zemlje, sadimo v prepusten substrat, čebulice naj se med seboj ne dotikajo. Zalivamo zmerno, damo jih v temen in hladen prostor, da rastlina začne z nastavkom cvetnih stebel. S cvetjem in dekoracijami si pričarajmo čarobne praznike.

» Nataša Kunstelj, BC Naklo

Gorjanc

7

Slavnostni koncert Policijskega orkestra z gosti ob zaključku Avsenikovega leta

Na fotografiji: Slavko Avsenik leta 1963, vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ansambel_bratov_Avsenik, 21.11.

29. novembra bosta na Bledu kar dva razloga, da se odpravite ven, poleg prižiga lučk na Jezerski promenadi, ki bo ob 17h, bo to še slavnostni kon-cert ob zaključku Avsenikovega leta,

ki bo ob 19h v Festivalni dvorani Bled. Koncert nosi naslov Veter nosi pesem mojo. Leto bratov Avsenik poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, s čimer Urad predsednika republike iz-kazuje podporo delu bratov Avsenik in slovenskemu godbeništvu.

Zveza slovenskih godb je leto 2019 v spomin na brata Avsenik določila za leto bratov Avsenik. V počastitev jubi-leja je ob sodelovanju vseh slovenskih godb, ki so v svoje redne letne pro-grame uvrstile priredbe Avsenikovih skladb, nastal poseben slavnostni do-godek. Orkester Slovenske policije s solisti bo na koncertu zaigral priredbe skladb bratov Avsenik, ki jih sicer ne slišimo v vsakodnevnih repertoarjih slovenskih godb.Na področju prepo-znavnosti slovenske kulture v tujini sta glasba bratov Avsenik in slovensko godbeništvo močno povezana. Sloven-

ske godbe, ki po kakovosti sodijo v sam svetovni vrh, programsko izvajajo vse od klasike, preko zabavnih do naro-dnozabavnih skladb. Godbeništvo se s svojimi številnimi priredbami skladb bratov Avsenik dnevno pridružuje množici izvajalcev, ki kulturno posre-dujejo in predstavljajo to slovensko posebnost tako na domačih kot tu-jih odrih. Predvsem pri glasbi bratov Avsenik je opazno, da jo naše godbe v tujini najraje prikažejo kot »domačo« glasbo. Zaradi tega jo marsikdo dojema kot najpomembnejši glasbeni izvoz in glasbeno značilnost Slovenije. Vsaka skladba od izvajalca zahteva, da jo stil-sko pravilno in korektno izvede. Kljub temu, da glasba bratov Avsenik na prvi pogled izgleda enostavna, v sebi skriva številne glasbene posebnosti in jo za-radi tega lahko enačimo z vsemi glas-benimi žanri.

» Zavod za kulturo Bled in RP

Folklorno društvo Bled na križarjenju s Sašom AvsenikomČlani Folklornega društva Bled

smo se vrnili z nepozabnega križarje-nja s Sašom Avsenikom v odlični orga-nizaciji turistične agencije Palma.

Skupaj z 200 ljubitelji slovenske Avsenikove glasbe in 3000 potniki z vsega sveta smo se 31. 10. vkrcali na kri-žarko in izpluli iz italijanskega prista-nišča Savona. Obiskali in ogledali smo si čudovita mesta Marseille v Franciji,

Malago, Cadiz in prelepo Barcelono v Španiji ter Lizbono na Portugalskem. Ogled Gibraltarske ožine od blizu, ki je edina povezava med Atlantskim ocea-nom in Sredozemskim morjem, je prav posebno doživetje.

Na ladji smo imeli dva nastopa. Ču-dovit koncert ansambla Saša Avsenika v teatru na ladji, ki se razprostira čez tri palube in naš nastop za konec, je

navdušil polno dvorano. Prav tako smo poželi velik aplavz za nastop v salonu Moliere, kjer smo skupaj z Avseniki ustvarili nepozabno vzdušje.

Kjerkoli smo se pojavili v naši pre-lepi narodni noši, smo bili deležni po-hval in navdušenja. Veseli smo, da smo skupaj s Sašom Avsenikom lahko v svet ponesli košček naše lepe domovine.

» Danica Vester

KULTURA, MLADI

Bodoči vzgojitelji ob Tednu otroka gostovali v vrtcih gorenjske regijeDijaki četrtih letnikov Srednje

šole Jesenice, program Predšolska vzgoja, že 10 let razveseljujejo otro-ke z igricami po vrtcih, ki so jih sku-paj s svojimi mentorji ustvarili v tretjem letniku pri strokovnem mo-dulu Ustvarjalno izražanje.Skupina dijakov iz 4.AV so 9. 10. 2019 z igrico Veveriček posebne sorte gostovali v vrtcu Gorje in otrokom polepšali dan. Ostale skupine dijakov pa so 1. 10. 2019 gostovale še v vrtcih Hrušica, Palček

v Tržiču, Čebelica v Kranju, Zala in Dobrava v Gorenji vasi, Gozdni vrtec v Zgornji Beli pri Preddvoru in Mon-tessori v Radovljici. Skupine dijakov iz 4.BV so 3. 10. 2019 z igrico Ples v zabojniku gostovali v vrtcih Lesce, Žirovnica, Najdihojca v Škofji Loki, Mehurčki v Komendi ter za otroke prvih razredov Osnovne šole Prežiho-vega Voranca na Jesenicah in otrokom popestrili dan.

» organizatorica Marta Bajc, prof.

Priprave za ICG športna tekmovanjaIzbrana ekipa OŠ Gorje zopet

odhaja na mednarodne športne igre mladih, tokrat na Madžarsko in v Južno Korejo. Da bodo stroški čim manjši, pa že potekajo jesenske de-lovne akcije v ta namen. Žetev trave okoli mladih drevesc in barvanje vr-šičkov na Pokljuki, sajenje drevesc na Šobcu in grabljenje listja na Graj-

skem kopališču – tako otroci skupaj s starši pridobivajo sredstva za ude-ležbo na ICG-igrah. Junija prihodnje leto bodo poletne igre v Kecskemetu na Madžarskem (nogomet, atletika), februarja 2021 v Pjongčangu v Južni Koreji zimske igre (smučarski tek, bi-atlon, morda smučarski skoki) in julija 2021 v Daeguju v Južni Koreji zopet

poletne igre (nogomet, atletika). Izbranih kandidatov je veliko, s pri-dnim delom doma, v šoli, na trenin-gih in na delovnih akcijah je potreb-no le še potrditi svojo kandidaturo. Veselo na delo!

» Nenad Pilipovič in Mateja Erman Repe

Gorjanc

8

MLADI

Učenci OŠ Gorje na likovnem bienalu umetnosti v BenetkahToplo vreme, sonce, morje, zgodovina, umetnost … to je

le nekaj besed, s katerimi bi opisali tretjo oktobrsko soboto, ki smo jo z učenci 8. in 9. razreda OŠ Gorje in OŠ Lipnica pre-živeli v Benetkah.

Glavni cilj ekskurzije je bil Beneški bienale umetnosti. Letošnji, že 58. po vrsti, je nosil naslov Da bi živeli v zani-mivih časih. Različne umetniške postavitve na obeh prizori-ščih, Arsenalu in Giardinih, so ena za drugo govorile o tem, da beseda »zanimivo« ne pomeni nujno pozitivno, ampak prej kot to iščejo odgovore na negotovo dogajanje v času, v katerem živimo. Spoznali smo, da sodobni umetniki niso le slikarji, kiparji ali fotografi. Vedno več se poslužujejo so-dobnih tehnologij, ki jih kombinirajo med seboj ali s tradi-cionalnimi likovnimi tehnikami. Slovenijo je z zanimivo in-stalacijo nekakšnega nadzvočnega plovila zastopal umetnik Marko Peljhan.

Po zanimivem in napornem ogledu bienala nam je ostalo še nekaj časa za ogled nekaterih kulturnozgodovinskih zna-menitosti mesta. Videli smo Markov trg s katedralo sv. Mar-ka in zvonikom, Doževo palačo, Most vzdihljajev, znameniti most Rialto s tržnico in ozke uličice z butičnimi prodajalna-mi.

Ob vkrcanju na ladjo za povratek proti Punti Sabbioni je že padal mrak in osvetljene Benetke so kazale pravo roman-tično podobo. Vsi smo se strinjali, kako prehitro je minil dan.

Benetkam smo pomahali v slovo z mislijo, da se čez dve leti zopet vrnemo.

» Primož Poklukar, učitelj lik. um.

Nastop na tujejezičnem recitalu Jezik – kultura in tradicija v Škofji LokiV petek, 18. oktobra 2019, je v Sokolskem domu v Škofji

Loki potekal tujejezični recital Jezik, kultura in tradicija, ki ga za slovensko ASP-mrežo šol že 19. leto zapored organizi-ra Gimnazija Škofja Loka. Tema letošnjega recitala je bila Zgodbe evropske kulturne dediščine, na njem je nastopilo petnajst osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Program je bil zelo bogat, v različnih jezikih in iz različnih zornih ko-tov je bila predstavljena bogata slovenska in evropska kul-turna dediščina. OŠ Gorje je zastopalo 13 deklet, ki obisku-jejo izbirni predmet Slovenski znakovni jezik. Predstavili smo se s priredbo pesmi Nine Pušlar Lepa si v slovenskem znakovnem jeziku. Sodelujočim šolam in gledalcem recitala smo predstavili slovenski znakovni jezik, jezik gluhih, ki te-melji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter giba-nju telesa. Ogledali smo si tudi lepo in bogato srednjeveško mesto Škofjo Loko ter spoznali njegovo zgodovino. Preživeli smo lep dan, poln kulture in raznolikosti, ki nas vedno znova bogati.

» mag. Vesna Leban, mentorica

Gorjanc

9

MLADI, TURIZEM

Ob svetovnem dnevu hrane Ob poplavi najštevilčnejših sve-

tovnih dni, ko že praktično vsak dan obeležujemo svetovni dan nečesa, se človek včasih premalo zaveda, kaj je ti-sto, kar je zares pomembno. Potreba po hrani je ena izmed temeljnih človeko-vih potreb. FAO (Food and Agriculture Organization) nas že od leta 1945 vsa-ko leto spomni na to, da dostopnost do hrane ni tako samoumevna, kot se nam zdi. Po njihovi oceni je na svetu lačnih 820 milijonov ljudi, hkrati pa se v raz-vitejšem delu sveta zaskrbljujoče po-večuje trend naraščanja prekomerne hranjenosti. Na slovesnosti v Rimu so poudarili, da bo treba pospešiti ukrepe na vseh nivojih, da bi do leta 2030 do-segli prenehanje lakote in podhranje-nosti v vseh oblikah. In kaj lahko sto-rimo mi? Na prvi pogled ne prav veliko. Kaj hitro najdemo številne izgovore … Slogan svetovnega dneva hrane »Naša dejanja so naša prihodnost« nas posta-vi pred dejstvo, da tudi vsako naše de-janje šteje.

Pri pouku izbirnega predmeta So-dobna priprava hrane smo pripravili priložnostno razstavo, s katero smo poizkušali predstaviti dejstvo, da za-vržemo veliko preveč hrane. V svetu se zavrže tretjina pridelane hrane. Po po-datkih Statističnega urada Slovenije je povprečen Slovenec leta 2017 zavrgel 64 kg hrane, kar je 11 % več kot v letu

2013. Polovico odpadne hrane so proi-zvedla gospodinjstva. Odstotek se je od leta 2013 povečal za 6 %. To predstavlja velik socialni, finančni (odpadna hra-na je strošek) in okoljski problem, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo ... Količine me-tana ob njenem razkroju vplivajo na podnebne spremembe. Odpadna hra-na nastaja v vsej verigi – od proizvajal-ca do končnega uporabnika. Določen del odpadka (62 %) je pri pripravi hra-ne neizogiben (olupki, kosti, lupine …).

Kaj pa lahko storimo, da ne bi metali proč že pripravljene hrane? Med od-padno hrano štejemo tudi vso hrano, ki jo odložimo na kompost ali ponudimo hišnim ljubljenčkom.

Z učenci smo zbrali nekaj predlo-gov, kako doma zmanjšati količino od-padne hrane: - Načrtujmo jedilnike. Pri tem ime-

jmo v mislih živila, ki jih že imamo v hladilniku ali shrambi.

- Napišimo si nakupovalni seznam in kupimo le tisto, kar je na njem.

- Ne nasedajmo raznim akcijam v smislu »Plačaš 2, dobiš 3«, znižanjem ipd. Kupili bomo preveč. Ne kupujmo na zalogo.

- Poskrbimo za pravilno shranjevan-je v hladilniku. Pri tem poskrbimo, da živila postavimo na police po principu »First in first out«.

- Skuhajmo toliko, kot bomo pojedli.- Ostanke obroka lahko ustrezno

shranimo in jih pojemo kasneje ali pa iz njih pripravimo kakšno drugo jed.

- Oznaka »Uporabno najmanj do …« ne pomeni, da živilo na odtisnjen dan zavržemo, ampak je uporabno še kak dan.

» Asja Sodja, vodja šolske prehrane na OŠ Gorje

Popotnica – skupni projekt OŠ Gorje in TD Gorje

Dandanes ljudje zelo radi potuje-mo in raziskujemo tuje dežele ter spo-znavamo njihovo kulturo, zgodovino in običaje. Velikokrat svoja potovanja načrtujemo že vnaprej in razmišljamo, kam bi se odpravili na počitnice ali le na enodnevni izlet in kaj si bomo tam ogledali. Na ta način pa hitro pozabimo na tiste znamenitosti, ki nam ležijo na dlani, v našem domačem kraju, ki jih mogoče niti ne poznamo. Včasih pre-hitro sklepamo, da se moramo nekam odpeljati, da bi videli kaj novega, pa v resnici ni tako. Tudi Gorje so vas s tra-dicijo in bogato zgodovino in pomemb-no je, da se tega zavedamo.

S projektom Popotnica, ki v sodelo-vanju s Turističnim društvom Gorje le-tos prvič poteka na Osnovni šoli Gorje, želimo ljudi opozoriti na kulturno de-diščino in naravne znamenitosti, ki se skrivajo v Gorjah, pri mladih pa zbuditi zanimanje za turizem. V okviru srečanj pod mentorstvom Andreje Potočnik in Tadeja Šepca v sodelovanju s Toma-

žem Bregantom in Janezom Hudover-nikom, ki bodo vsak drugi torek pote-kala v šoli, bomo spoznavali zgodovino, kulturo in naravne znamenitosti Gorij, naučili se bomo vodenja turističnih skupin, nastopali na lokalnih priredi-tvah in promovirali delo turističnega društva.

Poleg tega bomo na izletih doma in v tujini spoznavali podobne znameni-tosti, na primer Lichtensteinklamm v mestu St. Johan blizu Salzburga in Sigmund Thun Klam pri Kaprunu. Namen projekta je mlade seznaniti s turizmom v našem kraju in jih na ta način spodbuditi k aktivnemu sodelo-vanju v domači skupnosti.

Prvo srečanje je potekalo v torek, 5. 11. 2019, vendar ste dijaki in učenci, ki vas turizem zanima, vljudno vabljeni, da se nam pridružite na naslednjih sre-čanjih, ki potekajo vsak drugi torek ob 17.00 v prostorih OŠ Gorje.

Naslednje srečanje bo v torek, 3. decembra 2019. Več informacij lahko dobite na https://www.vintgar.si/po-potnica/. Veselimo se vašega obiska!

» Klara Hudovernik

VabiloVabljeni na drugi redni občni zbor

TD Gorje, ki bo v petek, 13. 12. 2019, ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Gorje.

Dnevni red: • Finančni plan za leto 2020• Poročilo o opravljenem delu v letu

2020• Načrt dela do začetka sezone 2020• Predstavitev dogajanja: Razvojna

skupina Popotnica

• Podelitev priznanj: Priznanje Častni član Priznanje za celovito urejenost hiš in okolice v občini Gorje

• Kodeks članov TD Gorje• Celovita grafična podoba– novi

znak TD Gorje• Razno

Gradivo bo objavljeno na spletni strani društva najkasneje 7 dni pred občnim zborom.

» Jože Borse, predsednik TD Gorje

Gorjanc

10

Vabljeni vsak dan od 29. novembra do 5. januarja na praznično Jezersko promenado:

od ponedeljka do četrtka od 15:00 do 19:00 od petka do nedelje ter ob praznikih od 11:00 do 21:00

Na prazničnih stojnicah se lahko okrepčate s tipičnimi gorenjskimi jedmi in toplimi napitki ter izberete izvirna praznična darila.

Obiščite in oglejte si tudi Poštni urad decembrskih mož, razstavo jaslic v naravni velikosti, ljubezensko kolo, največjo naravno novoletno smreko, praznični stol in ob koncih tedna koncerte ter prvi vikend razstavo adventnih venčkov.

Petek, 29.11.: 17:00: Prižgimo luč, ljudje! (Frane Milčinski Ježek, Prižgimo luč!) - prižig lučk s koncertom Severe Gjurin z akustično zasedboSobota, 30.11.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Duet Maja Bevc in Nejc Škofic Nedelja, 1.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Slovenski pozdravi17:00: Miklavž s spremstvom in Mladinskim pevskim zborom Totus Tuus na obiskuSobota, 7.12.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Kristina Oberžan in Bled Jazz Selection Nedelja, 8.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel AufbixSobota, 14.12.16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Duet Mia Žnidarič in Steve Klink Nedelja, 15.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Veseli BegunjčaniSobota, 21.12.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Duet Miha Rebernik in Klemen SmolejNedelja, 22.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Gorenjski kvintet17:00: Božiček s spremstvom in Otroškim pevskim zborom DoReMi na obisku

Četrtek, 26.12.:16:00: Promenadni nastop Godbe GorjeSobota, 28.12.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Duet Maja Bevc in Anže Vrabec Nedelja, 29.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel GregorjiPonedeljek, 30.12.:16:00: Ustvarjalnost Blejcev se predstavi: (nastopi folklornih skupin, pevskih zborov, gledaliških skupin), koncert: Manca Špik z bandomTorek, 31.12.:15:00: Silvestrovanje za otroke: program za otroke, gledališka predstava, prihod Dedka Mraza s spremstvom22:00: Silvestrovanje s Help! A Beatles Tribute bandom24:00: Prižig kresa na jezeruSreda, 1.1.:16:00: Koncert: Prifarski muzikantiSobota, 4.1.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Kristina Oberžan in Bled Jazz SelectionNedelja, 5.1.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Hozentregarji17:00: Predaja zelenih dreves v uporabo

Glasbeni program:

V Poštnem uradu decembrskih mož bodo otroci lahko napisali in oddali pismo za dobre može. Ob sobotah in nedeljah popoldne, od 15:00 do 18:00 ure, pa bodo pošto obiskali tudi pravljični junaki Dežele ljudskih pravljic Bled.

Gorjanc

11

Vabljeni vsak dan od 29. novembra do 5. januarja na praznično Jezersko promenado:

od ponedeljka do četrtka od 15:00 do 19:00 od petka do nedelje ter ob praznikih od 11:00 do 21:00

Na prazničnih stojnicah se lahko okrepčate s tipičnimi gorenjskimi jedmi in toplimi napitki ter izberete izvirna praznična darila.

Obiščite in oglejte si tudi Poštni urad decembrskih mož, razstavo jaslic v naravni velikosti, ljubezensko kolo, največjo naravno novoletno smreko, praznični stol in ob koncih tedna koncerte ter prvi vikend razstavo adventnih venčkov.

Petek, 29.11.: 17:00: Prižgimo luč, ljudje! (Frane Milčinski Ježek, Prižgimo luč!) - prižig lučk s koncertom Severe Gjurin z akustično zasedboSobota, 30.11.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi: Duet Maja Bevc in Nejc Škofic Nedelja, 1.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Slovenski pozdravi17:00: Miklavž s spremstvom in Mladinskim pevskim zborom Totus Tuus na obiskuSobota, 7.12.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Kristina Oberžan in Bled Jazz Selection Nedelja, 8.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel AufbixSobota, 14.12.16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Duet Mia Žnidarič in Steve Klink Nedelja, 15.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Veseli BegunjčaniSobota, 21.12.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Duet Miha Rebernik in Klemen SmolejNedelja, 22.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Gorenjski kvintet17:00: Božiček s spremstvom in Otroškim pevskim zborom DoReMi na obisku

Četrtek, 26.12.:16:00: Promenadni nastop Godbe GorjeSobota, 28.12.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Duet Maja Bevc in Anže Vrabec Nedelja, 29.12.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel GregorjiPonedeljek, 30.12.:16:00: Ustvarjalnost Blejcev se predstavi: (nastopi folklornih skupin, pevskih zborov, gledaliških skupin), koncert: Manca Špik z bandomTorek, 31.12.:15:00: Silvestrovanje za otroke: program za otroke, gledališka predstava, prihod Dedka Mraza s spremstvom22:00: Silvestrovanje s Help! A Beatles Tribute bandom24:00: Prižig kresa na jezeruSreda, 1.1.:16:00: Koncert: Prifarski muzikantiSobota, 4.1.:16:00: Koncert: Zasanjani Bled: Slovenska popevka in najboljši jazz standardi Kristina Oberžan in Bled Jazz SelectionNedelja, 5.1.:15:00: Koncert: Poskočni Bled: Ansambel Hozentregarji17:00: Predaja zelenih dreves v uporabo

Glasbeni program:

V Poštnem uradu decembrskih mož bodo otroci lahko napisali in oddali pismo za dobre može. Ob sobotah in nedeljah popoldne, od 15:00 do 18:00 ure, pa bodo pošto obiskali tudi pravljični junaki Dežele ljudskih pravljic Bled.

Blejsko drsališče z razgledom Blejski grad

Festivalna dvorana

Terasa Kavarne Park, 22.11. – 1.3., 9:00 – 21:00

Razstava jaslic v Grajski kapeli, 1.12. – 2.2.

Božično-novoletni koncert, Cerkev sv. Martina30.12., 20:30

Dnevi potice na Blejskem otoku6. – 8.12., 9:00 - 15:30

Sejem sv. Štefana in žegnanje konj na Kupljeniku, 26.12., 10:00

Legenda o potopljenem zvonu, Grajsko kopališče 25.12., 17:00

Več informacij in dogodkov na spletni strani www.bled.si.

Pravljična pot na Blejski grad, 30.11., 11:00

Zborno mesto: praznična Jezerska promenada

Praznični ples z graščaki

24., 25., 26., 31.12. & 1., 4.1., 11:00

29.12., 20:00: Veselo po domače s Folklornim društvom Bled

26.12., 17:00: Novoletni koncert Godbe Gorje ob državnem prazniku

27. – 29.12., 12:00 – 20:30:Mehurčki ob jezeru, festival penečih vin

Gorjanc

12

MLADI

Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Gorje

Že osmič zapored smo na šoli tretji petek v novembru obeležili dan sloven-ske hrane z zajtrkom. Na mizi so bili črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Vsa našteta živila smo naročili pri lokalnih pridelovalcih iz Gorij (Janez Čop, Jože Bernik, Aleš Gregorc in Katarina Zu-pan) in bližnje okolice (Andrejka Ra-zingar in Anže Legat). Hrana je tako ohranila potrebno svežino in kvaliteto, saj ni pripotovala na tisoče kilometrov, pa tudi ogljični odtis je nizek, saj so transportne poti kratke. V družbi čebe-larjev Jožeta Kosmača, Jožeta Bernika in Mihe Larisija ter župana nam je čas hitro minil. Na pomen čebel kot opra-

ševalk nas je podučil film Čebelarske zveze Slovenije, ki ga najdete na nasle-dnji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Z6BhwaLcxK4 in je re-snično vreden ogleda.

Seveda niso manjkali tudi zvo-ki Slakovega Čebelarja, ki so nam jih ubrano zaigrali člani šolskega ansam-bla (Žan, Nik, Matic in Gaber), kranj-ska sivka (Sara) pa je k petju povabila še vse ostale.

Kasneje so mlajši učenci brali zgod-be, prek katerih so spoznavali, kako nastane kruh, kaj vse lahko postane mleko, življenje čebel, vrste sadja … Starejši so prisluhnili predavanju Ta-

tjane Grilc o žitih, prikazu izdelave »putra« po starem (Tomaž Bregant), predavanju o življenju čebel in delu čebelarja, izračunavali so ogljični odtis hrane, si ogledali poučne filme o hrani, šli na ogled kmetije Pr' Jerič, kjer nas vedno prijazno sprejmejo …

Preživeli smo dan, ki nas je opo-mnil o pomenu rednega zajtrkovanja, kulturnega uživanja hrane, prijetnega druženja ob hrani, kupovanju hrane od lokalnih pridelovalcev, ohranjanju naravne in kulturne dediščine … Več utrinkov si lahko ogledate na šolski spletni strani.

» Asja Sodja, vodja šol. prehr. na OŠ Gorje

Odlični tekaški nastopi učencev OŠ GorjeV torek, 8. oktobra, je v Kokrici pri

Kranju potekalo gorenjsko prvenstvo v krosu za osnovne šole. Brez gorjanske šole seveda ni šlo. Še manj pa brez šte-vilnih uspehov, ki so za Gorjance že sa-moumevni. Domov so se vrnili s kopico odličnih rezultatov: 1. mesto: Živa Bijol in Mina Repe, 2. mesto: Neca Dolžan in Jan Šmid, 3. mesto: Matija Marcel Ošlaj, Ožbej Repe in Špela Repe. Eki-pno pa je Osnovna šola Gorje dosegla 2. mesto med gorenjskimi šolami, kar za našo majhno šolo ni kar tako.

Šolsko medobčinsko prvenstvo v krosu je bilo v Radovljici v sredo, 23. oktobra, v skoraj poletnih temperatu-rah in čudovitem vremenu. Ta kros ni tako množičen kot tisti na Kokrici, a kljub temu medalje ni lahko osvojiti. Mini odprava OŠ Gorje je dosegla re-korden izkupiček, kar šest od osmih tekmovalcev je domov prineslo meda-ljo. Prvo mesto so dosegli: Mina Repe, Živa Bijol, Ožbej Repe, drugo mesto Bor Omejc in Jan Šmid, tretje mesto pa Špela Repe. Boljše priprave na Lju-bljanski maraton bi si težko želeli. V soboto, 26. oktobra, pa jih je čakal vr-hunec jesenskih atletskih šolskih špor-

tnih tekmovanj, Ljubljanski maraton. Tudi tam je bila gorjanska šola priso-tna, spet so se bíli boji za najboljša me-sta … Najboljše posamične rezultate so dosegli: Mina Repe (4. mesto), Ožbej Repe (13. mesto), Špela Repe in Bor Omejc (14. mesto), Jan Šmid (16. me-sto). Ekipno 7. mesto v konkurenci 77 osnovnih šol! Lanskega srebrnega po-kala jim ni uspelo ubraniti, pa nič zato.

Iskrene čestitke vsem tekmovalcem za odlične nastope in zagrizeno borbo na progi!

Tekaška tekmovanja se nadaljujejo spet spomladi, pozimi je čas za zim-ske športe na snegu. Resda je OŠ Gor-je majhna po številu otrok, a so veliki zmagovalci, ki se zlahka kosajo z osta-limi!

» Nenad Pilipovič in Mateja Erman Repe

Dva koncerta Glasbene šole Radovljica

Radovljiška glasbena šola v de-cembru pripravlja dva koncerta, in sicer 2. 12. ob 18.30 učenci pripra-vljajo javni nastop v blejski osnovni šoli, 18. 12. ob 18. uri pa bo v Festival-ni dvorani veliki božično-novoletni koncert Glasbene šole Radovljica. Vstopnice so na voljo na TD Bled.

» GŠ Radovljica

Gorjanc

13

Spoznavanje integritete v vrtcu skozi igro in sliko

V mesecu novembru smo v Vrt-cu Gorje v skupini Medvedki sode-lovali s Komisijo za preprečevanje korupcije.

Poslali so nam slikanico Polo-mljena kočija. Prebrali smo jo in se pogovarjali o njeni vsebini, o čustvih.

Po zgodbici smo risali s floma-stri in barvali obrise otrok. Otroci so povedali, da smo veliki in pisa-nih barv, kadar delamo prav; te-mnih barv in majhni pa, ko delamo narobe.

Izdelke smo razstavili in na otvoritev povabili ostale skupine otrok iz vrtca. Nekaj izdelkov otrok pa smo poslali v Ljubljano, kjer bodo razstavljeni v Hiši Evrope.

Starost otrok: 3–4 leta » Nika Kovačič in Tatjana Skumavc,

vzgojiteljici predšolskih otrok

Sodelovanje v akciji »Sveča manj«V skupini Medvedki v Vrtcu

Gorje smo ekološko osveščeni in skrbimo za zmanjševanje odpad-kov. Zato smo konec oktobra, pred krompirjevimi počitnicami, po-barvali ploščate prodnike iz reke Radovne in nanje z akrilnimi bar-vami naslikali svečke. Otroci so starše spodbudili, da so jih 1. no-vembra odnesli na grobove name-sto plastičnih sveč.

Starost otrok: 3–4 leta » Nika Kovačič in Tatjana Skumavc,

vzgojiteljici predšolskih otrok

MLADI, ŠPORT

Novičke iz tekaško- biatlonske sekcije ŠD Gorje

Lep pozdrav po dolgem času tudi iz tekaško-biatlonske sekcije. Kar nekaj časa je minilo od zadnjih zapisanih vr-stic o naših tekačih in biatloncih. Pa to ne pomeni, da otroci niso pridno treni-rali in nabirali moči za hitro bližajočo se zimo. So in to zelo zavzeto.

Z začetkom meseca maja se je zače-lo pripravljalno obdobje za naše špor-tnike. Starejši in vsi, ki so v selekcijah in reprezentancah, so trenirali po svo-jem programu, ostali, ki so mlajši, pa pod taktirko Domna Potočnika, Neve Pančur in Mihe Vindišarja.

V mesecu maju in juniju smo zače-li nabirati kondicijo v okolici Gorij in Pokljuke. Treningi so bili zelo razgi-bani in v vseh oblikah (tek, kolo, hoja ...). Konec meseca junija se je pričel prvi biatlonski tabor (zračna puška – mlajše kategorije), katerega so se ude-ležili naši člani. Tabori se ponovijo še v mesecu juliju in avgustu. Treningi so se med počitnicami odvijali vsak dan, odvisno od starostne skupine. Ko se je Blejsko jezero dovolj otoplilo, smo zelo radi tudi supali. Konec avgusta smo odšli na tradicionalne priprave v Novi-grad (kamp Pineta), kjer smo trenirali v morskem ozračju. V mesecu septem-bru in oktobru smo se udeležili nekaj rolkarskih tekem (poletni pokal Alpi-na) in ugotovili, da smo na pravi poti. V septembru je bilo tudi letno državno prvenstvo v biatlonu, na katerem so naši tekmovalci dosegli zelo spodbu-dne rezultate (naslov državnih prva-kov in podprvakov) za zimo.

Sedaj nestrpno pričakujemo prvi sneg in da začnemo trenirati tudi na smučkah. Kar se nas tiče, se sezona lahko kar začne.

Opis naših članov:Eva Urevc je kot članica tekaške A-

-reprezentance žal morala v mesecu avgustu na operacijo kolena, a že pri-dno izvaja rehabilitacijo in nabira prve kilometre po operaciji. Želimo ji čim hitrejši povratek.

Miha Ličef in Luka Markun nabira-ta moči za prihajajočo sezono pod bu-dnim očesom Matije Rimahazija.

Matej Mandeljc, Jošt Mulej, Miha in Nejc Jan trenirajo v tekaški mla-dinski ekipi, ki jo vodi Marko Gracer in zavzeto ter vestno izpolnjujejo vse trenerjeve zahteve.

Miha Dolžan, kot član A biatlonske reprezentance, trenira v sklopu pri-prav glavnega trenerja Uroša Velepca.

Nika Vindišar je članica ženske mladinske reprezentance, ki jo vodi Andreja Mali.

Mladi kolesarji in kolesarke KK Gorje uspešni na

velodromu in v Pokalu Slovenije

Na državnem prvenstvu na velo-dromu, ki je bilo 26. oktobra, so se deč-ki in deklice merili v štirih disciplinah.

Pri deklicah B (letnik 2006) je bila Katja Žvan trikrat prva in enkrat dru-ga, Ema Podberšič pa enkrat prva in trikrat druga. Pri dečkih B je Jan Per-ka osvojil dvakrat osmo, enkrat deveto in enkrat dvanajsto mesto. Pri dečkih A (letnik 2005) je Ožbej Černe osvo-jil eno osmo mesto, dvakrat deseto in enkrat dvanajsto mesto. Po končanem tekmovanju je bila za dečke in deklice podelitev priznanj v skupnem seštevku cestnih dirk za letošnji Pokal Slovenije.

Ožbej Černe (DA) je osvojil 13. me-sto, Jan Peterka (DB) je bil 17., Matej Kolar (MM) 47., Ema Podberšič (DB) je bila druga, Katja Žvan (DB) pa je zma-gala. Deklice iz Gorij so osvojile prvo mesto tudi v seštevku ekip.

» Marjan Knaflič

Nika Mežek, Klara Vindišar, Tjaša Skubin in Zala Repe pa trenirajo bia-tlon v zgornjegorenjskem regijskem centru in jih vodi Nuša Pogačar.

Aljaž Korošec, Ožbe Mulej (oba čla-na selekcije U16), Luka Košir, Domen Gomilar, Mina Repe in Aljaž Omejc pa trenirajo pod taktirko Domna Potočni-ka.

Živa Bijol, Nina Golob, Julija Am-brožič, Lana Tratnik, Pia Šmid, Tara Torkar, Ožbej Repe, Lovro Košir, Ti-motej Žemva, Bor Omejc in Jure Larisi se učijo in privajajo za nadaljnje kora-ke v športu z Miho Vindišarjem.

Naši najmlajši, Anamarija Mohorič, Mirjam Tomaževič, Maša Šmid, Meta Mozetič, Neža Larisi, Neža Bijol, Ema Žemva, Tadeja Žemva, Matic Srečko Mozetič, Jure Kolenc, Jakob Gomilar in Jošt Karlin pa trenirajo pod budnim očesom Neve Pančur.

» Miha Vindišar, ŠD Gorje

Gorjanc

14

TURIZEM

Martinova sobota v Beli krajiniZgodaj smo vstali v sobotno jutro,

namenjeni, da preživimo prijeten dan na drugem koncu Slovenije. Voznik avtobusa nas je pobiral po postajah od Krnice do Lesc in nabralo se nas je 25. Vožnja je hitro minila in po vmesnem postanku za obvezno kavico smo na vstopu v Belo krajino medse sprejeli še eno potnico, prijazno in zelo razgle-dano vodičko Mileno. Izstopili smo v centru Metlike in se povzpeli na grad do Belokranjskega muzeja, kjer smo skozi film izvedeli, kje se nahajamo, od kod ime Bele krajine, o kulturnih in na-ravnih značilnostih in znamenitostih ter nekaj o njeni zgodovini. Zgodovino ozemlja smo spoznali tudi skozi ogled lepo urejenega muzeja. Pred grajski-mi vrati je tudi Muzej gasilstva, ki si ga zaradi natrpanega programa nismo uspeli ogledati. Malo smo bili tudi na trnih, saj nam je vodička povedala, da moramo dobro poslušati in si od vide-nega in povedanega čim več zapomniti, saj nas je kasneje čakala učna ura s pre-verjanjem znanja v sobotni šoli.

A še prej smo zavili v veličastno Galerijo Kambič, zapuščino metliške-ga rojaka akademika prof. dr. Vinka Kambiča, mednarodno uveljavljenega zdravnika otorinolaringologa, in nje-gove soproge operne pevke Vilme Bu-kovec Kambič. V življenju sta zbrala ogromno zanimivih slik in pohištva, tudi sakralnih predmetov. Akademik Kambič je hišo z vsem imetjem zapu-stil občini, z željo, da je obisk v galeriji brezplačen.

Napetost v nas je rasla, saj nas je pot vodila v vas Radovica s kar dvema šolama. Prva je Brihtna glava, druga pa Brihtna buča. In prav v slednji nas je pričakal zelo strog učitelj. Znašli smo se nekaj desetletij v času nazaj in uči-telj nas je spraševal, kaj vemo o Beli krajini, kakšne ribe plavajo v mejni reki Kolpi, (seveda ne mokre, ampak slovenske in hrvaške), pa kako jih lo-čimo med seboj. Seveda je naročeval, da se je treba za neznanje odkupiti s kokošjo ali zajcem (a ne s sosedovim, kot se je zgodilo prejšnjič …). Na koncu smo prejeli spričevala. Razred smo iz-delali vsi, le kak cvek se je našel vmes. Pomembnejše kot ocene pa so bile vaje smeha, saj smo se prav vsi nasmejali do solz. Kljub temu smo se celo uro mora-li držati zravnano in z rokami na hrb-tu. Ja, kar ostali bi v stari belokranjski leseni hiši, ki jo je učitelj Jože Mate-kovič dal pripeljati na to mesto. Ideja o snovanju tovrstne šole se je porodila legendarnemu belokranjskemu humo-ristu Toniju Gašperiču. Gospod Jože

je podjeten in je v spodnjem delu šole uredil manjši lokal, kjer kot dopolnilo ponuja izdelke iz aronije lokalnega po-nudnika. Mimogrede je povedal, da je zanj oktober in november najbolj deja-ven mesec, saj ima na soboto tudi do 9 učnih ur!

Razigrani in polni znanja smo se odpravili na pokušino žlahtne kaplji-ce, na zelo lepo urejeno vinogradniško družinsko kmetijo Pečarič. Hiša vina se nahaja v majhni belokranjski vasi Čurile, nedaleč od slavnih romarskih Treh far (za enim obzidjem se nahajajo kar 3 cerkve, ena zraven druge). Na do-mačiji so nas popeljali v vinsko zgodbo skupaj z belokranjsko pogačo. Tik ob meji s Hrvaško raste njihovih 18.000 trt, ki razkrivajo moč zemlje in sonca (gospodar ob delu zato nekaj desetkrat na dan prečka mejo). Raznolikost v vi-nogradu in spretnost v kleti jim omo-gočata, da pridelujejo tako mirna kot peneča vina, tako suha kot predikatna vina.

Dobrovoljen in srčen gospodar Martin nam je predstavil 6 vin, gospo-darica pa nam je predstavila posebnost dežele, belokranjsko pogačo, ki je kru-hu podobna zaščitena posebnost. Ima certifikat, potrjen v Bruslju, in sicer kot jed z zaščitenim geografskim pore-klom. Na kmetiji pridelujejo tudi ajdo, saj so tudi čebelarji, zato je gospodinja poleg običajne s kumino in grobo soljo spekla tudi pogačo, ki jo je zamesila z ajdovo moko in za izboljšanje posula z domačim belokranjskim lanom. Vino in pogača sta bila izvrstna. Na koncu smo zavili še v njihovo prodajalno in tako s seboj nesli delček razpoloženja. Gledano s poslovnega vidika so dobro uigran tim. 3 generacije z ljubezni-

jo delajo za to (starši, gospodarja, 5 otrok), da je zemlja obdelana, da od nje solidno živijo (vsaj tak je bil vtis) in se za gosta potrudijo, kot da je ta edini. Ob odhodu pa smo že videli novo skupino in gospodar je moral ponovno razkaza-ti klet in goste pospremiti v podstrešni prostor s 60 sedeži, zakurjenim kami-nom in masivno leseno opremo, oku-sno okrašeno z belokranjskimi vzorci.

Dobro okrepčani smo se odpravili na kosilo. Da bi se naužili nekaj zraka in pretegnili ude ter naredili prostor za nove dobrote, smo se ustavili ob do-bro vzdrževanem zavezniškem letalu iz druge svetovne vojne. Izvedeli smo, da je bila Bela Krajina od kapitulaci-je fašistične Italije naprej osvobojeno ozemlje, kar je pomenilo za takratne prebivalce hkrati ogromno breme, saj so morali zagotoviti ogromno hrane in drugih dobrin za vse pribežnike. Zato je v tem času v deželi vladala velika la-kota.

Na drugo Martinovo soboto smo bili streljaj od hrvaške meje res dobro postreženi s kosilom, kot se takemu dnevu pritiče. Vino se seveda ni mo-glo kosati s tistim, ki smo ga pokušali, a hrana je bila zelo okusna. Stregli sta nas dve gostilničarki, ki sta potrdili, da je Bela krajina res dežela srčnih ljudi. Kar težko smo se poslovili od domovi-ne belih brez in belih narodnih noš, a znočilo se je in pot nas je gnala domov. V varnem naročju šoferja Francija smo zvečer prispeli domov in se polni vtisov razšli z namenom, da se ob letu osorej z veseljem ponovno podamo naproti dogodivščinam in spoznavanju naše prelepe dežele z dobrimi ljudmi.

» Mateja Reš, foto:T.Bregant

Gorjanc

15

OBLETNICE

95 let gospe Ivanke Globočnik Gospa Ivanka je v Domu dr. Janka

Benedika letos dopolnila 95. rojstni dan. Voščili smo ji predstavniki Občine Gorje in Rdečega križa Gorje. Postre-gla nam je s kavo, ki jo je gospa skuhala sama.

Pogovarjali smo se o njenem življe-nju, ki je bilo zanimivo. Ima tri otroke, osem vnukov, osemnajst pravnukov in tri prapravnuke. Zelo jih ima rada in je ponosna nanje.

Tudi naši slavljenci imajo skrbi. Gospa Ivanka ponoči ni mogla zaspati, ker je razmišljala, kako naj pripravi kar najprisrčnejše praznovanje.

Dogovorjeni smo bili, da se dobimo ob 8. uri zjutraj, čakamo, jo iščemo in čakamo. Ponoči je bila budna, zjutraj pa so jo prebudili in ji povedali, da jo že čakamo. »Glej ga, šment«, so bile za do-bro jutro prve besede. Potem pa: »Tega pa ne smete zapisati, da sem zaležala!« Bila je presenečena, da se ji je kaj take-ga zgodilo.

To je pomagalo k dobremu razpo-loženju in dobre volje ni zmanjkalo! Te smo ji zaželeli še naprej. Z njenim do-voljenjem smo zabeležili ta dogodek.

» Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje

91 let gospe Zore Vidmar Gospa Zora Vidmar že nekaj let biva

v Domu svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju. Za njen 91. rojstni dan smo jo obiskali predstavniki Rdečega križa, Občine Gorje in Zveze borcev Gorje.

Našega obiska je bila zelo vesela in postala je izredno razpoložena. K do-bri volji je pripomogel tudi lep sončen dan. Je zdrava, le hoditi ne more, zato je na vozičku in je zadovoljna.

Bivanje v domu ji je všeč, ker ima rada družbo, v domu je pa ne manj-ka.Domači jo večkrat pridejo obiskat in jih je vedno vesela. Zapeli smo kar nekaj narodnih pesmi, saj jih pozna skoraj vse! Katerokoli pesem smo ji omenili, ji je bila znana. Če je dobro razpoložena, pa vse zna.

Zaželeli smo ji dobre volje in zdrav-ja še naprej.

» Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje 91 let gospoda Kristla Ogrisa 90 let gospoda Janka Slivnika

Devetdeseti rojstni dan je prazno-val Janko Slivnik, Dornkov iz Zgornjih Gorij. Z zdravico Kol'kor kapljic, to'lko let smo mu predstavniki Rdečega križa in Občine Gorje nazdravili za rojstni dan, praznovali smo skupaj z domači-ni.

Povedali so nam, da so prejšnji ve-čer, po svoji vaji, prišli »ofirat« godbe-niki in je bilo presenečenja in veselja še pa še. Prišli so zato, ker Ajda, Dornko-va ta mlada, pri godbi igra flavto. Brat Cena je bil tudi godbenik, igral je tro-bento.

Pogovarjali smo se o življenju na kmetiji. Ko je Janko prevzel kmetijo, se je vse delalo še s konji. Bil je med pr-vimi, ki je konja zamenjal s traktorjem.

Dobro se še spomni, ko sta šla z oče-tom, ki je bil zadnji župan Občine Gor-je v Kraljevini Jugoslaviji, s konjem in vozom v Ljubljano. Takrat je prvič vi-del tramvaj.

Največ smo se pogovarjali o smu-čarskem teku. K smučariji, k tekačem, ga je »gor spravil« trener Lovro Žemva. Dobili so smuči »elanovke«. Bil je do-ber smučar in član reprezentance. Za reprezentanco Jugoslavije je nastopal na tekmah v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Turčiji. Smučala je tudi sestra Magda.

Rad se spominja služenja vojaške-ga roka. Pri vojakih je bil dve leti. Kot vojaki športniki so bili poleti na pripra-vah v Kranjski gori, pozimi pa so treni-rali in tekmovali za armijo v Gorskem kotarju (Delnice, Mrkopalj), na Jaho-rini in na Kopaoniku. Član ekipe je bil tudi skakalec Slavko Avsenik s svojo harmoniko, tako, da je bilo vedno ve-

selo. Z ženo Janjo imata dve hčerki, tri vnuke in tri pravnukinje. Pravnukinje Klara ter dvojčici Martina in Kristina so zanj pravi »cukrčki«, zelo ga imajo rade.

Zanimivo in prijetno popoldne nam je vsem hitro minilo.

» Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje

V oktobru je praznoval enaindevet-deseti rojstni dan gospod Kristl Ogris. Voščili smo mu predstavniki Rdečega križa, Občine Gorje, krajevnega odbo-ra Zveze borcev Zasip. Praznovali smo skupaj z domačimi.

Kot se spodobi, smo najprej naz-dravili in zapeli! Pogovarjali smo se o marsičem, najbolj pa je vesel, da so mu pred kratkim za dve leti podaljšali voz-niško dovoljenje. Vsak dan se z avtom pelje malo naokoli. Skrbno čebelari.

Za dobro počutje gre vsak teden tri-krat okrog Homa. Med potjo nima časa za klepet, saj ima normo. Pot prehodi v enakem času, kot jo je doslej, čas meri po etapah.

V veliko veselje mu je hranjenje ptic. Prihaja deset do dvanajst vrst ptic, ne jedo vsi enako. Za vsako vrsto ptic pripravi njim priljubljeno hrano.

Opazuje jih in čas mu hitro mine. Veliko zgodb in nezgod v zvezi s ptica-mi smo slišali. »K njim prihaja pet vrst siničk, dlesk, ščinkavec, lišček, veliki detelj, ki ima rad sir, kos pa ima raje rozine. Vrabci priletijo skupaj, niso iz-birčni in vse pojedo. Veliko vrst ptic pa žal ni več videti!«

Skrbi za mačke, pravzaprav ima rad vse živali, živali pa imajo rade njega.

Popoldne nam je hitro minilo, zaže-leli smo mu še veliko zdravja in dobre volje še naprej.

» Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje

Gorjanc

16

Infrastruktura Bled

Zimska služba je dejavnost, ki skrbi za prevoznost cest in javnih poti ob sneženju in poledici, ter za prehodnost javnih površin v občini Bled. Za izvajanje te službe je zadolženo podjetje Gradbeništvo Prestor d.o.o. in Infrastruktura Bled d.o.o. s svojimi delavci in podizvajalci. Gradbeništvo Prestor ima sklenjeno koncesijsko pogodbo o upravljanju in vzdrževanju občinskih cest, Infrastruktura

Bled d.o.o. izvaja vzdrževanje javnih površin na podlagi Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Bled. Pogodbeni podizvajalci obeh nosilcev so odgovorni za pravilno in dosledno izvajanje zimske službe. Neposredno so podrejeni organizatorju izvajanja zimske službe

Zimska služba zajema sledeče dejavnosti:

• Priprava, čiščenje, remont in konzerviranje zimske mehanizacije,• Postavitev, vzdrževanje in pospravljanje snežnih kolov,• Priprava, pospravilo in čiščenje deponij,• Kontrolni pregledi cestišča ter strojno pluženje cest in pločnikov• Suho in mokro posipanje cest proti poledici, • Ročno čiščenje stopnišč, javnih parkirišč, prehodov, mostov ter

čiščenje cestnih požiralnikov,• Odvoz snega iz javnih površin po prenehanju sneženja,

Glede na obseg del in intenziteto rednega vzdrževanja za zagotovitev prevoznosti cest v zimskem času so posamezne ceste, javne površine ali cestni odseki razvrščeni v prednostne razrede, glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe.

Prioritete pluženja in posipanja:

• Glavne prometnice, povezave med naselji, poti do dializnih bolnikov,

• Stranske poti po večjih naseljih, stopnišča, pločniki in poti do trgovin, šol in vrtcev, poti do težjih invalidov,

• Poti do manjših zaselkov (do treh hiš), parkirišča, parki ter sprehajalne poti,

• Javna parkirišča in parkirišča okoli kulturnih in gasilskih domov, stavba Občine

• Parkirišča pri pokopališčih ter pokopališča, odvoz snega iz javnih površin, čiščenje EKO otokov, kolesarske poti,

• Parkovne in sprehajalne poti.

ZAŠČITA VODOMERA PRED ZMRZALJOV mrzlih zimskih mesecih so temperature zraka precej nizke, zato se posledice zimskih temperatur kažejo tudi na poškodovanih vodovodnih priključkih in vodomerih. Zmrzal je najpogostejši krivec, da se vodomer pokvari – poči. Zato ga je treba zaščititi pred temi vremenskimi dejavniki z ustrezno toplotno zaščito in občasnim pretokom vode.

Vodovodni priključek in vodomer pred zmrzaljo zaščitimo:

• z dovolj globokim vodomernim jaškom z izoliranim pokrovom,• z dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi

materiali (termoizolacijski pokrov),• s preprečitvijo kroženja hladnega zraka v vodomernem jašku

oziroma okrog inštalacij,• z zagotavljanjem kroženja vode po inštalacijah ob pojavu nizkih

zunanjih temperatur,

Zmrzal na vodovodnem priključku

Kot upravljavec vodovodnega sistema ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe vodomerov, saj so vodomeri v lasti uporabnikov, ki morajo sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov, to je toplotno izolacijo vodomerov oz. vodomernih jaškov.

Zato svetujemo, še posebej vsem uporabnikom, ki nimajo stalnega prebivališča v objektih, v katerih so nameščene vodovodne inštalacije (npr. počitniške hišice, vikendi ipd.), da občasno preverijo stanje svojega vodomera in skrbno pregledajo okolico vodomerov.

Gorjanc

17

Infrastruktura Bled

• z jaškom, ki je brez dna, kar omogoča prehod toplote iz spodnjega sloja zemlje neposredno pod termoizolacijski pokrov,

Počena vodovodna cev

V kolikor bi prišlo do kakršni koli poškodb na vodomeru, nas obvestite na dežurno telefonsko številko. Skladno z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju vaše občine vam poškodovani vodomer zamenja le izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja uporabnikov, krijejo lastniki oz. uporabniki sami. Odlok o oskrbi s pitno vodo uporabnikom ne dovoljuje, da bi sami izvajali demontažo vodomera.

Dnevi postajajo vse krajši, temperature so vse nižje, tu je zima in december. V mestih so se že prižgale praznične luči in začeli smo iskati božična darila. Vendar je sodobna potrošniška družba s svojo preponudbo zameglila pravi pomen prazničnih dni in obdarovanja. To je postalo bolj breme kot vir veselja za obe strani.

Kaj podariti nekomu, ki ima »vse«? je najbrž vprašanje, ki si ga zastavljamo mnogi v teh dneh. Na koncu se pod družbenim pritiskom odpravimo v trgovska središča in nakupimo darila. Mnoga žal kmalu končajo kot odpadki, zato smo letos pripravili seznam Zero-waste daril.

Namesto klasičnih daril lahko kupite vstopnice za kino, gledališče, opero, balet, koncert, galerijo, muzej, športne prireditve ali sobe pobega. Na ta način boste skupaj z bližnjimi ustvarjali lepe spomine. Prav tako lahko poklonite naročnino na ponudnike pretočne glasbe ali videa na zahtevo, kot so Netflix, HBO, Amazon, Deezer ali Apple Music in omogočite prijateljem veliko zabave kar pri njih doma.

Z novoletnimi zaobljubami želimo spremeniti naše navade v prihodnjem letu in to lahko naredimo tudi s tem, da se naučimo česa novega. Spodbuda je lahko tudi darilo v obliki tečaja tujega jezika, računalništva, tipkanja, kuhanja in različnih ročnih spretnosti.

Ob misli na božične in novoletne praznike se spomnimo tudi na hrano. Najboljša je prav tista, ki jo naredimo doma z ljubeznijo. Torej lahko božična darila predstavljajo doma spečeni piškoti, pecivo ali druga živila, ki jih pripravljate sami.

Vedno so lepa darila tudi sobne rastline, v kolikor ste pripravljeni, lahko posvojite tudi žival iz zavetišča. Če poznate, katere izdelke uporabljajo vaši prijatelji ali sorodniki, lahko kupite tudi te in tako veste, da ne bodo obležali prašni na polici. Prav vsak izmed nas pa ima kako opravilo, ki ga ne zmore sam, naj bo povezano s čiščenjem, moderno tehnologijo, prenašanjem težkih predmetov ali kaj povsem drugega. Zato namesto materialnih daril raje ponudimo svojo pomoč in nekomu olajšajmo deloPreživljanje časa skupaj je najlepše darilo. V tempu vsakodnevnega življenja nam primanjkuje čas za prijatelje in sprostitev. Zato ne zapravljajmo časa, surovin in energije z nakupovanjem stvari, ki jih ne potrebujemo, temveč se posvetimo eden drugemu in morda bo prav vabilo na večerjo darilo, ki ga boste še dolga leta z veseljem spomnili.

Gorjanc

18

Infrastruktura Bled

Ledena dvorana Bled

V sklopu prazničnih dni v Ledeni dvorani Bled pripravljamo program, ki bo popestril vaš vsakdan. S 13. decembrom pričnemo z diskom na ledu, ki bo na voljo do konca februarja, in sicer vsak petek med 21.30 in 23.00. Najmlajši se lahko udeležijo rekreacijskega drsanja v Ledeni dvorani Bled, ki se prične 14. decembra. Točen razpored rekreacijskega drsanja in Diska na ledu si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.ledena-dvorana.si.

Straža Bled

Na Straži Bled smo po zaključku poletnega sankanja, ki mu je sicer botrovalo dokaj deževno poletje, zadovoljni z obiskom in zadovoljstvom obiskovalcev. Dobra poletna sezona je tako tudi dobra popotnica v zimsko. Z ekipo Straže Bled že potekajo redna vzdrževalna in pripravljalna dela za zimsko sezono.

Pričetek smučarske sezone bo odvisen predvsem od temperatur, saj se na kakšno bogatejšo pošiljko snega v zadnjih letih žal ne moremo več zanašati. Na Straži

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

smo posodobili sistem, ki omogoča zasneževanje, ki je stroškovno učinkovitejše, lažje in seveda bolj produktivno, kar se tiče količine izdelanega snega. Kdaj se bomo

lahko ponovno spustili po domačih belih strminah, pa spremljajte na naših spletnih kanalih www.straza-bled.si in FB-strani.

:::: Jaka Bassanese

Gorjanc

19

OGLASI, ŠPORT

prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom

velika izbira krst in žar

ureditev vseh potrebnih dokumentov

organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj.

POGREBNE STORITVE

NOVAKAnton Novak d.o.o.Hraše 19, Lesce

DEŽURNA SLUŽBA:04 53 33 412041 655 987040 887 112

Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke

in aranžmaje ter aranžiranje daril.

22. 9. se je v Šentvidu pri Stični zaključilo letošnje držav-no prvenstvo v motokrosu, ki ga organizira AMZS.

Dirk čez celo sezono je bilo sedem, začenši v aprilu. Nace Jelenc se je udeleževal dirk v razredu do 65 kubikov. V moč-ni konkurenci, kjer se je za visoka mesta na nekaterih dirkah borilo tudi preko dvajset tekmovalcev, je zasedal kar dobra mesta, tako da je v skupnem seštevku osvojil 10. mesto v dr-žavnem prvenstvu. Redno pa se je udeleževal tudi dirk Moto zveze Slovenije v Enduro cross country, kjer je ravno tako vozil v kategoriji do 65 kubikov. Poleg Naceta pa se je dirk redno udeleževal tudi oče Janez Jelenc v kategoriji veterani gold. Dirk je bilo pet, in sicer v Sloveniji in na Hrvaškem. Re-zultati so bili odlični, tako da sta oba postala državna prva-ka v pokalu Enduro cross country. Obema iskreno čestitam in jima želim uspešno tekmovanje v naslednjih sezonah, s čim manj poškodbami. Janez Jelenc se redno udeležuje tudi dirk v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem. Trase prog so tam res zahtevne. Gre za vztrajnostne dirke po brezpotjih, pečinah, gozdovih, hudournikih. Tudi na teh dirkah je bil Janez zelo uspešen, saj je dosegel zmago v Kreševu v Bosni in Herce-govini, ter drugo mesto v Cazinu prav tako v Bosni in Her-cegovini v disciplini hard enduro. V Ribniku na Hrvaškem pa je ravno tako dosegel zmago v disciplini enduro.S tako lepimi rezultati z veseljem pričakujem naslednjo sezono. V naslednji sezoni Nace prestopi kategorijo višje, v razred do 85 kubikov. Redno se bo udeleževal dirk MZS in pa pokalnih dirk Kärnten cup v Avstriji. Oče Janez pa se bo v maju 2020 udeležil ekstremne dirke v Avstriji, in sicer Erzberg rodeo extreme enduro. Kljub napornim treningom in dirkam, vi-sokemu finančnemu zalogaju in strahu ob spremljanju vo-

Zaključek sezone v motokrosu ženj se veselim uspehov, ki pa ne bi prišli tudi brez pomoči ostalih. Na tem mestu naj se zahvalim trenerju Mihi Špin-dlerju, AMD Radovljica, Bartog Jesenice, Gorenjki Lesce za sladke dobrote in Tinkari Jelenc za zvesto navijanje, foto-grafiranje in spodbujanje fantov. Hvala tudi vsem ostalim, ki nas spremljate in spodbujate.

» Saša Jelenc

MONY

ABC Dealership

Dealer RoadDealer CityABC 1DETel: xxx xxxx xxxxwww.suzukidealer.com

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 6,1-7,7 l/100 km in 139-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00019-0,00065 g/km, število delcev: 0,55-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si.

Akcija velja do 31.12.2019. Do zgoraj navedenih akcijski ugodnosti so upravičeni tisti kupci novih vozil Vitara, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.

* Podaljšano jamstvo 3 + 2 leti je vključeno v Suzuki Financiranje. Več na www.suzuki.si.

ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805

www.avtomony.si

Gorjanc

20

KOLEDAR PRIREDITEV

PRIREDITVE

• VADBA ZA RAZTEZANJE – vodi Petra Pretnarvsak torek ob 10. uri v dvorani Gorjanskega domaZ vajami za hrbet boste okrepili hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na telesno držo, razgibali sklepe hrbtenice in okončin in se naučili vzravnane in pravilne drže.Vadba je brezplačna. S seboj prinesite ležalko ali debelejšo brisačo.

• MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA (holesterol, sladkor)v sredo, 04. decembra ob 08:30 v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorjev četrtek, 12 decembra ob 08:30 v sejni sobi občine Gorje

• MIKLAVŽEVANJE za otroke v četrtek, 05. decembra od 17. uri na skednju ob župnišču. Prijave in informacije na tel. 031 525 361 (Ber-narda, od 16h do 20h) ali v župnišču. Miklavž bo obda-roval otroke do dopolnjenega 7. leta starosti.Prispevkov za darila ni, za decembrsko obdarovanje bosta poskrbela Občina Gorje in Župnija Gorje.

• MIKLAVŽEV TURNIR V ODBOJKIv soboto, 07. decembra ob 9. uri v telovadnici OŠ Gorje;Zaključek turnirja v Gorjanskem domu. Informacije na tel.: 031 325 391 (Zdenka)

• KULINARIČNE DELAVNICE Z MATEJO REŠ – Poticav petek, 13. decembra ob 17. uri v Osnovni šoli GorjePrikazali bomo, kako pripraviti orehovo in kokosovo potico, ter si delili nasvete in drobne skrivnosti peke.

• Moliérova komedija SCAPINOVE ZVIJAČE v izvedbi Gledališkega društva Kontrada Kanalv petek, 13. decembra ob 19:30 v Gorjanskem domuInformacije in rezervacije vstopnic na tel. 041 774 159 (Marjan). Dogodek organizira Kolesarki klub Gorje.

• SREČANJE OBČANK IN OBČANOV starih nad 75 letv ponedeljek, 16. decembra ob 16. uri v Gorjanskem domu. Kulturni program bosta izvedla Darko Peterman in Niko Kraigher.

• NOVOLETNI KONCERT GODBE GORJEv soboto, 21. decembra ob 18. uri v telovadnici OŠ Gorje

• KOLEDOVANJE v organizaciji TD Gorje, okrepčevalnice Smrekca in Ženskega pevskega zbora DU Bled v ponedeljek, 23. decembra ob 18. uri na vaškem trgu Zgornje Gorje

• TRADICIONALNI POHOD Z BAKLAMIv četrtek, 26. decembra; zbor ob 18:30 za Gorjanskim domom; začetek pohoda ob 19. uri

ZIMSKE PNEVMATIKE GRATIS

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450